Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija analiziramo delovanje slovenskih političnih strank v času kriz in katastrof. Pišemo o odnosih med zadnjim šefom partije Milanom Kučanom in predsednikom vlade Robertom Golobom, izgubljenih evropskih milijonih in odpravljanju posledic katastrofalnih poplav. Opozarjamo na občutno dvigovanje plač funkcionarjem in rekordnem povečevanju števila državnih sekretarjev pod sedanjo vlado. Objavljamo intervjuja z županom občine Grosuplje dr. Petrom Verličem in humanitarno delavko gospo Jožico Ličen.
Je stanje v sedanji vladi in vladni koaliciji res tako kritično, da se je znova javno angažiral zadnji šef partije Milan Kučan? Slednji se je namreč nazadnje angažiral junija letos z menda kompromisnim predlogom o spomeniku slovenski osamosvojitvi, ki naj ne bi nadomestil obstoječega spomenika revoluciji na ljubljanskem Trgu republike. Dejstvo je, da se vlada že od vsega začetka na katastrofalne poplave odziva precej zbegano, čeravno skuša sedaj stvari popravljati za nazaj. Kot trdijo naši viri, z ministrstva stalno kličejo na občine in iščejo primerne napotke, da bi vlada v javnosti izpadla kolikor toliko normalno. O nekakšnem normalnem odzivu vlade na poplave sedaj pišejo samo še »troli« na spletnih družbenih omrežjih, a v to praktično noben državljan ne verjame več. Nekaj je jasno: takoj po poplavah je opozicijska SDS ponudila vladi nekakšno premirje in sodelovanje pri odpravljanju posledic poplav. Ne samo da so predsednik SDS Janez Janša, poslanci omenjene stranke in mnogi vidni člani poprijeli za metle in lopate (no, pridružilo se jim je tudi nekaj pripadnikov drugih strank), pač pa je prišlo tudi do nekakšne neformalne »koalicije narodne rešitve« na terenu, kjer so lahko ljudje na fotografijah videli sadove povsem spontanih fototerminov, kjer so se na istih fotografijah ob pregovorno z blatom »okrašenem« predsedniku SDS pojavljali »rdeča« županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, predsednica republike Nataša Pirc Musar, obrambni minister Marjan Šarec in še nekateri.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija lahko še preberete:
Levica v času kriz nagaja, desnica pomaga
Vsi ključni dogodki za državljane in državo Slovenijo so se zgodili v času, ko je vlado vodila desnica. Tudi v krizah je državo in državljane reševala desnica. Celo takrat, ko ni bila na oblasti, je desnica s svojo konstruktivno držo pomagala, kolikor je le mogla, tako je tudi danes. Levica pa je vedno nagajala in rušila. Pri tem jim izdatno pomagajo tako večina na Ustavnem sodišču RS kot Informacijski pooblaščenec RS. Po potrebi je vključi še Varuh človekovih pravic RS. Državo ta čas pestijo velike težave, povezane z obsežnimi poplavami in s proženjem plazov na območju približno četrtine slovenskega ozemlja. Začelo se je v noči na 4. avgust 2023. Vodna ujma in plazovi razmočene zemljine so najbolj prizadeli Savinjsko-šaleško regijo, Koroško, Gorenjsko in osrednjo Slovenijo, vključno z delom ljubljanskega območja. Poplave so bile tudi v Posavski regiji, vendar večje škode tam na srečo ni bilo. Prvi je na pomoč na ogrožena območja pohitel Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS), dvakratni predsednik slovenske vlade in dvakratni predsedujoči Svetu EU. Janša je tudi prvi od politikov poklical župane slovenskih občin, se pozanimal, kakšno je stanje v njihovih občinah in jih poprosil za pomoč bolj prizadetim. SDS je ta čas opozicijska stranka, a v drugih političnih strankah so bili tedaj na dopustu. Predsednik vlade Robert Golob je bil v Grčiji in po navedbah poznavalcev sprva dopusta ni želel prekiniti. K temu so ga primorali in ga nato s posebnim letalom zasebne letalske družbe pripeljali v Slovenijo. Na prvi novinarski konferenci je bil izredno nejevoljen. Janša pa je v tem času že organiziral pomoč, delovnih akcij se je udeleževal vse naslednje dni. Sporočal je tudi, da bodo v SDS pomagali, dokler bo treba. Družbena omrežja so tako polna posnetkov, fotografij in sporočil članov SDS o pomoči sodržavljanom. Nekaterim je ujma odnesla vse, uničila je ceste in mostove.
Solidarno več za funkcionarje
Z zaposlitvijo dodatnega premierjevega državnega sekretarja se je Robert Golob pretekli teden odzval na katastrofalne poplave. Svoje vladanje je začel s povečanjem števila ministrstev za pet, s čimer smo dobili eno najobilnejših vlad v svoji zgodovini in v EU. Zdaj smo dobili še dvanajstega premierjevega sekretarja. To je postal Boštjan Šefic. Mediji so pred tem v začetku avgusta poročali, da je pred tem dosegel rekord enajsti premierjev državni sekretar Danijel Levičar, ki bo zadolžen za projekt JEK2. Povečano število ministrov in ministrstev in cela horda novih državnih sekretarjev po ministrstvih in pri premierju, kaže, da svojega dela ta vlada ne zmore. Golob potrebuje čedalje več pomoči. Vlada je ob zajetnem povečanju števila funkcionarjev še napovedala, da jim bo zagotovila tudi krepko višje plače. Najprej so plače poskušali povišati sodnikom s 600 evri dodatka, kar so zaradi obljube Roberta Goloba hoteli uzakoniti po postopku za naravne nesreče. A jim je spodletelo. Za sodnike in druge funkcionarje je bilo to dobro. Zdaj bodo, kot vse kaže, dobili precej več. Ker je državo zadela milijardna škoda zaradi neurejenih vodotokov in slabe protipoplavne zaščite, in to tudi na državni infrastrukturi, bo dela še več.
Intervjuja: dr. Peter Verlič in Jožica Ličen
»Zadrževalnik je opravil test v živo. Dokončno pa bo urejeno, ko bo Grosupeljščica urejena. To je zdaj naslednja faza. V okviru tega bo urejena struga, vendar ne na tehnični način, temveč sonaravno,« je v intervjuju za Demokracijo dejal župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič. Kot pravi, potrebujemo prodorno vlado in ljudi, ki si upajo. »Primer. Od Škofljice do Ljubljane, kjer imamo zdaj zastoje, bi bilo že zadosti, če bi odstavni pas narisali z rumeno črto in bi bil to rumeni pas, da bi vsaj avtobus lahko malo skrajšal čas vožnje. Pa je to nemogoče narediti. Veliko je takšnih stvari, ki so majhne, pa bi veliko prinesle.« Za tednik Demokracija je spregovorila tudi dolgoletna sodelavka Karitas Jožica Ličen. »Slovenska Karitas je res neverjetno zrasla, aktivni nismo samo v karitativni dejavnosti, prostovoljstvu, s predavanji, seminarji ponujamo tudi zelo strokovna izobraževanja, prek katerih sodelavce učimo, kako svetovati ljudem v stiski. Naša pomoč deluje po sistemu piramide: najprej pomagamo na osnovni ravni, na terenu, ljudje ljudem, ko je to premalo, vstopijo različni strokovnjaki, vse skupaj koordinira mreža Karitas. Vendar je pomembno poudariti, da nas ne vodi le socialni nauk, ampak cerkveni socialni nauk oz. evangelij. Tudi anketa je to razkrila,« je med drugim dejala.
Izgubljeni evropski milijoni
V času vlade pod vodstvom Roberta Goloba se je črpanje evropskih sredstev skorajda ustavilo. Slovenija je z nastopom njegove vlade v vsega nekaj mesecih (od aprila do julija 2022) padla s 4. na 11. mesto med vsemi državami članicami EU. Iz uspešne države smo se začeli spuščati proti dnu in v naslednjih mesecih se je to le nadaljevalo. Slovenija je po črpanju evropskih sredstev zdaj na predzadnjem mestu, izkoristili nismo še niti pet odstotkov sredstev, ki so na voljo iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Hrvaška na primer je z več kot 50 odstotki izplačanih sredstev, ki so na voljo iz NOO, na prvem mestu. V Sloveniji pa je Golobova vlada ustavila črpanje sredstev predvsem za večje projekte na področju okolja, zdravstva in prometa. Sredstva za poplavno varnost je zmanjšala z 280 na 120 milijonov evrov. Denar poskušajo preusmeriti v t. i. mehke vsebine, kjer se ta izgublja v različnih študijah in podobno, pa tudi k nevladnikom z Metelkove, ki so jim pomagali do oblasti. Vse skupaj tudi pomeni, da spreminjajo že zastavljene razvojne prioritete.
Vojaška letala kot novoletna čestitka
Kot vse kaže, bo po dolgih diplomatskih pogovorih in pogajanjih ter stalnem zavračanju te možnosti Kijev končno oskrbljen tudi z modernimi ameriškimi lovci tipa F-16. Ukrajinci namreč še vedno verjamejo, da bi bili slednji lahko odločilni dejavnik v vojni, medtem ko jim na bojišču mine še vedno povzročajo preglavice. V Ukrajini se nadaljujejo dronski in raketni napadi ruskih sil na različne tarče po ukrajinskih mestih. Med zadnjimi je hujše uničenje doživelo mesto Černigov, kjer so ruske rakete med drugim uničile lokalno gledališče. V napadu je umrlo sedem ljudi, med njimi šestletna deklica. Sto štiriinštirideset ljudi je bilo ranjenih. Stanje na bojišču pa medtem ostaja stabilno, saj po desetih tednih od začetka ukrajinske protiofenzive domačim silam ni uspelo doseči niti približno podobnih premikov kot v lanski jesenski prvi protiofenzivi, ko so Ukrajinci v okolici Harkova osvobodili približno 12 tisoč kvadratnih kilometrov in naredili ogromne premike proti jugu. Osvobodili so tudi strateško pomemben Herson, ki predstavlja pot do priključenega Krima. Njihovi uspehi pa so bili tudi del razloga, da smo bili v zadnjem letu priča zahodnim okrepitvam z modernim orožjem, saj so v Kijevu menili, da bi lahko s primerno podporo dosegli svoj cilj, to je osvobodili celotno ukrajinsko ozemlje, ki je trenutno pod rusko okupacijo.
Oboroženi spopadi migrantov ob madžarsko-srbski meji
Množične migracije se letos znova stopnjujejo. Na srbski strani ob madžarski meji domačine ogrožajo migrantski strelski obračuni. Na stanovanjsko hišo odvrženi dve ročni bombi. Domačini so se organizirali v patrulje, da bi se zoperstavili prišlekom. Balkanska migrantska pot ostaja ena najbolj obljudenih poti in tudi ena od poti, ki jo redno uporabljajo tihotapci. Zaradi tega postaja na določenih območjih življenje domačinov na madžarsko-srbski meji nevzdržno. Že dlje časa prihaja do spopadov med migrantskimi in tihotapskimi tolpami, ki se borijo za nadzor nad tamkajšnjimi tihotapskimi potmi. Domačinom naj bi bilo prekipelo do te mere, da so se odločili vzeti stvari v svoje roke, potem ko je bilo na njihovem območju odkritih več ducatov oboroženih migrantov. Tamkajšnji Srbi, ki so razočarani nad nesposobnostjo oblasti, so začeli po poročanju madžarskega medija Magyar Hirlap kar sami pregledovati lokalne gozdove, da bi prepreči nadaljne incidente, ki jih povzročajo migranti. Organizirani v patruljo so se tako prebivalci obmejnega kraja Hajdukovo (madžarsko Hajdújárás) drugo soboto v avgustu odpravili v gozdove, kjer se potikajo migranti, zatem ko so neznanci – sumijo, da je šlo za migrante ali tihotapce – odvrgli na eno od hiš dve ročni granati, da sta eksplodirali in povzročili škodo. No, domačini so na svoji večerni patrulji precej hitro naleteli na migrante, a so ti pred njimi pobegnili. Najbolj zaskrbljivo je to, naj jim lokalne oblasti ne bi prav nič pomagale. Očitno so tudi v Srbiji kot drugje po Evropi priča temu, da se policija ne upa odločno ukrepati v zvezi z migrantsko problematiko.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Petra Janša, Vinko Gorenak, Stane Granda, Janez Juhant in Keith Miles.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
