V novi reviji Demokracija: Z migranti v Slovenijo prihaja »kultura posilstev«! Šarčeva reciklaža starih obrazov! Intervjuja: dr. Stane Granda in Milan Čadež

V novi reviji Demokracija razkrivamo, da pride v Slovenijo veliko več ilegalnih migrantov, kot kažejo uradne statistike! Predstavljamo Šarčevo ekipo starih in novih obrazov. Razgaljamo sporno preteklost Milana M.  Cvikla, zaslužke Borisa Kobala in sporne posle Tomaža Ročnika. Objavljamo intervjuja z zgodovínarjem Stanetom Grando in županom Milanom Čadežem. Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

 

Številkam o ujetih ilegalnih migrantih navkljub si velik del slovenske politike in javnosti še vedno zatiska oči pred problemom migracij. Policija ujame le manjši del ilegalcev, ki prehajajo meje. Skoraj polovica ujetih ilegalcev je »izginila iz sistema« in nihče ne ve, kje so. 

 

 

Celotno Evropsko unijo in z njo kajpak tudi Slovenijo že leta pesti problem množičnih migracij iz držav tretjega sveta. In seveda tudi problemi, ki jih te migracije prinašajo. Evropska družba se je pri tem ujela v lastno past deklarirane »človekoljubnosti«, zaradi katere se v problemu migracij vrti v krogu. Del politike, ki brez zadržkov podpira migracije, si s problemi ne beli glave, preprosto si pred njimi zatiska oči. Drugi del politike, ki ni tako samodestruktivno »človekoljuben«, pa si v glavnem ne upa odločno spopasti s problemom, niti odkrito izpostaviti si ga ne drzne. Migrantoljubski lobi, ki ga poleg levo liberalnih strank sestavlja še večina medijev in civilnodružbenih organizacij, je zelo glasen, vpliven, dobro financiran in uprizarja pravi lov na čarovnice proti vsakemu, ki si drzne podvomiti o smiselnosti politike »uvažanja« migrantov in problemov, ki jih takšna politika prinaša.

 

 

Po številnih zapletih, preigravanjih, lobiranjih in zakulisnih igrah je znana nova ministrska ekipa, ki jo bo vodil nekdanji komik Marjan Šarec. Številnim starim obrazom iz odhajajoče Cerarjeve vlade in prejšnjih levih vlad se je pridružilo nekaj novih obrazov. Prejšnji teden pa je za las novi predsednik v skladu s koalicijskim dogovorom postal bebavi predsednik SD Dejan Židan, ki se na mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora kot pravi boljševik že veselo požvižga.

 

 

V teku je izbiranje guvernerja Banke Slovenije. Prijavilo se je več kandidatov. Bo za to mesto povsem neprimernemu Milanu M. Cviklu s težkim nahrbtnikom tokrat uspelo? Predsednik republike Borut Pahor je aprila začel zbirati kandidature za guvernerja Banke Slovenije, potem ko je svoj mandat predčasno končal Boštjan Jazbec. Na Pahorjev poziv je v urad prispelo pet kandidatur. Vložili so jih Marko Bošnjak, Primož Dolenc, Mejra Festić, Benjamin Jošar in Milan M. Cvikl.

 

 

Z zgodovinarjem dr. Stanetom Grando smo se pogovarjali o političnem dogajanju v Sloveniji. Pogovor smo začeli z intervjujem, ki ga je dal zgodovinar dr. Jože Dežman za nacionalno televizjo konec julija in bil zato tarča totalitarističnih napadov. Hkrati se je na udaru skrajnih levičarjev in oboževalcev partizanskih mitov znašel tudi novinar in zgodovinar dr. Jože Možina, ki je odmevni intervju vodil.

»V naši občini se rodi največ otrok na tisoč prebivalcev,« se rad pohvali župan občine Gorenja vas − Poljane Milan Čadež in poudari, da je to posledica najnižje brezposelnosti. »V Poljanski dolini je bilo vedno veliko otrok. Narava izoblikuje človeka in pri nas vemo, da je le s pametnim delom mogoče kaj zaslužiti in napredovati,« je prepričan župan. 

 

 

Brezvladje za nemoteno sklepanje poslov in netransparentno pretakanje denarja iz državnih podjetij in njihovih hčerinskih družb ni prav nobena ovira. Sodeč po zgodbi, na katero so nas opozorili sogovorci iz Šaleške doline, je to odlična priložnost za odličen posel za razvpite podjetnike sumljivega slovesa. Tomaž Ročnik, brat predsednice uprave propadle Probanke Romane Pajenk, je nedvomno eden takih podjetnikov.

 

 

Boris Kobal je v slovenski popkulturi in kulturi znano ime. Sin znanega tržaškega dramskega umetnika Silvija Kobala je od leta 1984 naprej svobodni umetnik, v zadnjih dvajsetih letih pa prepoznavno ime med apologeti neokomunistične levice.  Verjetno so mu prav zato bila odprta vrata do številnih vodstvenih funkcij v kulturnih ustanovah. Lani je tako postal direktor in umetniški vodja Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, med letoma 1997 in 2007 pa je bil direktor MGL.

 

 

V Demokraciji smo že večkrat pisali o slovenskem identitarnem gibanju oz. Generaciji identitete. Gre za gibanje mednarodnih razsežnosti, saj se podobna gibanja pojavljajo v zadnjem času tudi drugje po Evropi in ji skušajo vrniti prvotno identiteto. Zaradi dejstva, da se identitarno gibanje močno upira Sorosovemu konceptu multikulturnosti in vsiljevanju migracij, so se mnogi vidni člani tega gibanja znašli pod pritiskom, tudi v kazenskih postopkih in celo v zaporu. 

 

 

Po internetu kroži posnetek arabske televizije, kjer v televizijskem  studiu v Savdski Arabiji sedijo štirje bradati moški srednjih let in debatirajo. Eden od njih je imam, verski vodja. Tema pogovora – utemeljevanje pravila muslimanskega ženskega oblačenja, torej pokrivanja celega telesa.  Kot vemo, islamski verski zakon, šeriat, strogo zapoveduje, da se morajo ženske pokrivati, nekatere samo lase, v najbolj ekstremističnih oblikah pa vse telo, vključno z očmi, ki jih skrivajo za mrežastimi deli vseobsegajočih prekrival, burk.