13.6 C
Ljubljana
sreda, 12 maja, 2021

V novi reviji Demokracija: Statistični podatki razkrivajo: Slovenija med najuspešnejšimi pri izhodu iz krize! Kaj prinaša gibanje »Povežimo Slovenijo«? 30 let od priprav na vojno za obrambo slovenske suverenosti; Slovenci že od pradavnine živimo v srcu Evrope! Intervjuja: Janez Cigler Kralj in Andrej Drapal

Piše: M. B.

V novi številki revije Demokracija na podlagi statističnih podatkov opozarjamo, da je Slovenija med najuspešnejšimi državami pri izhodu iz krize. Objavljamo pričevanje Marjana Vidmarja, Demosovega predsednika Izvršnega sveta Ljubljane. Razkrivamo, kako so v letih 1990 in 1991 potekale slovenske priprave na vojno za obrambo Slovenije. Pogovarjali smo se z ministrom za delo, družino in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem ter poslovnim svetovalcem, publicistom in praktičnim filozofom Andrejem Drapalom. Z Demokracijo boste vedeli več!

Slovenija je bila v tretjem četrtletju lani med tistimi državami Evropske unije in evroobmočja, ki so najbolj okrevale, rast je bila kar 12,4-odstotna. Je tudi med državami, v katerih se je nezaposlenost v tej zdravstveni krizi najmanj povečala, med najmanjšimi je bilo tudi znižanje bruto domačega proizvoda (BDP).

Ob tem Slovenija na mednarodnih finančnih trgih dosega velik ugled, ukrepi, ki jih je vlada Janeza Janše sprejela za omilitev posledic epidemije in pomoč gospodarstvu, pa so izjemni. Takšna so tudi pričakovanja za drugo polovico leta 2021. Vse torej kaže, da bo Slovenija še najprej med najuspešnejšimi državami EU pri izhodu iz krize. Če ne bi bilo nagajanja opozicije, ki si na vse pretege prizadeva priti nazaj na oblast, bi bilo lahko še bolje, predvsem pa za vse bistveno laže.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

V tokratni reviji Demokracija preberite še:

Bo »Povežimo Slovenijo« novo politično gibanje?

V torek, 26. januarja, je bilo ustanovljeno novo politično gibanje s pomenljivim imenom »Povežimo Slovenijo«. Kot so zapisali njegovi predstavniki, gre za povezavo strank, skupin, lokalnih list in uglednih posameznikov različnih vrednotnih in političnih pogledov, njihov cilj pa je sodelovanje in povezovanje vseh dobro mislečih ljudi ne glede na ideološke in druge razlike.

Predsednik Demosove ljubljanskega izvršnega sveta

Marjan Vidmar, sin gostilničarja z ljubljanskih Vrhovcev, je izjemno zanimiv in slikovit pripovedovalec, ki nikogar na pusti ravnodušnega. V javni prostor je stopil v času osamosvajanja, ko je bil v izvršilnem odboru SDZ, kjer je bilo zbranih največ pomembnih akterjev Demosa in prve demokratične vlade. Tudi sam je po prvih demokratičnih volitvah postal predsednik ljubljanskega izvršnega sveta, prvi mož ljubljanske vlade torej, ki je imela takrat bistveno več pristojnosti kot danes.

Intervjuja: Janez Cigler Kralj in Andrej Drapal

Pogovarjali smo se z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem, ki pravi: »Očitki v interpelaciji so neutemeljeni. /…/ Na opravljeno delo do sedaj sem ponosen in ga bom brez zadržkov zagovarjal.« S poslovnim svetovalcem, publicistom in praktičnim filozofom Andrejem Drapalom pa smo se pogovarjali o svobodi, socialnih omrežjih, medijih, koronakrizi in podjetništvu.

Priprave na vojno za obrambo slovenske suverenosti

S sprejetjem svežnja ustavnih amandmajev, s katerimi je Skupščina RS 27. in 28. septembra 1990 odpravila veljavnost zveznih dokumentov, ki so bili v nasprotju z republiško ustavo − med drugimi, da sta služenje vojaškega roka in slovenska TO v izključni pristojnosti Republike −, so bili izpolnjeni tudi formalno pravni pogoji za vnovični prevzem poveljevanja nad celotno TO RS. Tako je Predsedstvo Republike Slovenije že 28. septembra 1990 imenovalo majorja Janeza Slaparja, dotedanjega poveljnika Pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko.

Slovenci že od pradavnine živimo v srcu Evrope

»Ilirija v srcu Evrope leži.« Te besede Valentina Vodnika so na spomeniku na Trgu francoske revolucije v Ljubljani. Hvalnica tedanjim Ilirskim provincam, ko smo bili za kratek čas pod francosko oblastjo, pa odpira vprašanje, kaj je to »srce Evrope«. Ime Ilirija nas nekoliko spomni tudi na ilirsko gibanje v 18. stoletju, ki pa na Slovenskem ni prav zaživelo, največji vpliv pa je imelo med Hrvati.

Množične nezakonite migracije se nadaljujejo

Migracije v Sredozemlju se nadaljujejo. Najbolj obremenjena za zdaj je Španija. Letos je v Evropo prispelo že 2.151 migrantov. Francija začasno zaprla mejni prehod s Španijo. Generacija identitete na novi misiji v Pirenejih, da bi preprečila nezakonite migracije. Nevladniki medtem še kar uvažajo migrante. Množične migracije v Evropo se nadaljujejo tudi v letu 2021, čeprav kriza, ki jo je povzročil kitajski virus, še vedno traja. Sredozemska migrantska pot ostaja odprta.

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

Zadnje novice

Sorodne vsebine