V novi številki revije Demokracija razkrivamo resnico o karantanskem panterju, ki je del slovenske srednjeveške zgodovine in neverjetno moti rdeče partijske zgodovinarje. Pišemo o sindikalnem kapitalistu Branimirju Štruklju in njegovem politikantskem napadu na ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec. Objavljamo intervjuja s poslanko SDS in predsednico parlamentarne komisije, ki preiskuje korupcijo v zdravstvu, Karmen Furman in z raziskovalnim novinarjem spletnega portala Nova24TV Luko Peršem. Z Demokracijo boste vedeli več!
Komaj nekaj dni po končanem praznovanju dneva, ki ga dejansko ni bilo, 80. obletnice ustanovitve t. i. Osvobodilne fronte namreč, so akterji tranzicijske levice sprožili nov pogrom proti vladi. Razlog? Uporaba starodavnih simbolov pri predsedovanju Slovenije, natančneje karantanskega panterja.
Privoščimo si kratek skok v bližnjo zgodovino. Leta 2008 je Slovenija prvič predsedovala Evropski uniji in tudi takrat je slovensko vlado vodil Janez Janša. 19. marca 2008 je MMC RTVS objavil članek o karantanskem panterju na Janševem suknjiču, saj je premier nosil značko, ki so jo opazili že januarja tisto leto. V uradu vlade za komuniciranje so takrat pojasnili, da značke nosijo predsedniki vlad oziroma držav članic, ministri in visoki predstavniki namesto klasičnih akreditacij na srečanjih, ki jih gosti predsednik vlade predsedujoče države, ki je hkrati tudi predsednik Sveta EU. Na vprašanje, ali bi značka lahko pomenila provokacijo za Avstrijo, pa so v uradu vlade za komuniciranje pojasnili, da je karantanski panter simbol Karantanije in ima pomembno mesto v slovenski zgodovini. Črni panter je bil sprva grb vojvodine Koroške in obmejne Karantanske krajine, iz katere je pozneje nastala vojvodina Štajerska, obe vojvodini pa sta izhajali iz prvotne Karantanije, so pojasnili. Sicer pa mediji takrat niso kaj dosti problematizirali uporabe tega simbola.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Socialni vrhu Evropske unije v Portu
Evropski socialni model je bistvena sestavina evropskega načina življenja, vendar so pred nami veliki tehnološki izzivi, ki zahtevajo spremembe v izobraževalnem sistemu in vseživljenjsko učenje, je dejal premier Janez Janša na socialnem vrhu EU v Portu. V portugalskem Portu je minuli petek in soboto potekalo neformalno srečanje voditeljev EU, ki se ga je udeležil tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. Na srečanju so govorili predvsem o tem, kako bi lahko najbolje zagotovili vključujoče okrevanje, pri katerem bodo izobraževanje ter znanja in spretnosti v središču političnega delovanja.
Štrukljev SVIZ politikantsko proti Kustečevi
Sindikat SVIZ, ki ga vodi kandidat Levice na volitvah Branimir Štrukelj, pričakovano nadaljuje politikantski boj proti ministrici za izobraževanje, znanost in šport Simoni Kustec. Ker samooklicani Koaliciji ustavnega loka (KUL) ni uspela interpelacija zoper ministrico, jo zdaj rušijo prek Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). Iz sporočila sindikata je razvidno, da so se članice in člani 54-članskega Glavnega odbora SVIZ na dopisni seji konec aprila izrekali o tem, da SVIZ začne med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju zbirati podpise k pozivu za odstop ministrice.
Slovenija v rumeni fazi že v drugi polovici maja
Minister za zdravje Janez Poklukar, ki so ga minuli petek cepili, je prebivalce znova pozval k odločitvi za cepljenje: »Verjamem, da je cepivo najboljše orožje zoper epidemijo.« /…/ »Za javno cepljenje sem se odločil, ker s svojim sodelovanjem skušam pokazati, da so cepiva varna in učinkovita in da kot minister vanja verjamem,« je v izjavi za medije po cepljenju proti COVID-19 s cepivom proizvajalca AstraZeneca dejal minister. Vse državljane je znova pozval k odločitvi za cepljenje, da na ta način premagamo virus oz. epidemijo. »Kako bomo izšli v poletje, bo v veliki meri odvisno od nas in od naše precepljenosti,« je izpostavil.
Intervjuja: Karmen Furman in Luka Perš
S poslanko Karmen Furman sva se pogovarjali o delu parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo vodi, poročanju nacionalne radiotelevizije o delu komisije, o stanju v zdravstvu, pa tudi o tem, v katero smer gredo stvari in ali lahko državljani pričakujemo izboljšanje. Poslanka, optimistka po naravi, prihaja iz Podravja in se zelo zavzema tudi za razvoj lokalnega območja, zato smo jo vprašali tudi o tem. Pogovarjali smo se tudi z raziskovalnim novinarjem spletnega portala Nova24TV.si Luko Peršem, ki je v zadnjem času zaradi svojega odmevnega raziskovalnega dela mnogim stopil na prste, a je zaradi tega deležen tudi groženj in različnih pritiskov. Nedavno so mu zaradi njegovega odmevnega »čivkanja« na socialnem omrežju Twitter, levičarski fdv-jevski cenzorji celo blokirali račun.
Demosova vlada odločno za osamosvojitev
Tretjega maja 1991 je v Jugoslaviji odmeval poboj hrvaških policistov v Borovem selu v bližini Vukovarja. Demosova vlada je z zaskrbljenostjo spremljala dogajanje, izrazila pa je skrb za svoje mlade fante, ki so bili na služenju vojaškega roka v JLA. Spomnimo. Predsednik Republike Hrvaške Franjo Tuđman je v zgodnjih jutranjih urah 3. maja 1991 nagovoril hrvaške državljane in jim dejal, da so doživeli najbolj tragičen dan v kratki hrvaški demokratični zgodovini in da je to začetek odkrite vojne proti Hrvaški. V Borovem selu je bilo ubitih dvanajst hrvaških policistov, več ljudi je bilo ranjenih, o čemer smo pisali že v prejšnji reviji. Na dogajanje na Hrvaškem se je s posebno izjavo odzvala slovenska republiška vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, ki je zapisala, da z zaskrbljenostjo spremlja dogodke, ki preraščajo v odkrit oborožen odpor proti legalni in legitimni oblasti v sosednji republiki.
Evropska komisija ščiti in plačuje svoje janičarje!
Evropska komisija je slovenski tiskovni agenciji STA odobrila pomoč v obliki 2,5 milijona evrov finančnega nadomestila. Preračunano: blizu 19 milijonov kun. Pojasnila je: Na ta način želimo tiskovni agenciji omogočiti, da še naprej opravlja svojo vlogo neodvisnega javnega servisa, to je javnega informacijskega servisa, v razmerah, ko ji je slovenska vlada ta sredstva odrekla. Komisija je v izjavi dodala, da takšno javno financiranje ni v nasprotju s pravili tržne konkurence. Zasebne informacijske hiše namreč ne prejemajo takšnih sredstev iz evropskega ali državnega proračuna, kar krši aksiom kapitalistične konkurenčnosti.
Nezakonitih migrantov skorajda ni mogoče izgnati
Migranti se z odklanjanjem koronatesta izogibajo izgonu iz Švedske. Obmejna služba v patpoložaju. Floskule migrantoljubcev so se izkazale za laži. »Strokovnjaki« iz tretjega sveta so večinoma nekompatibilni z zahodnimi standardi. Švedska na poti v samouničenje. Švedska se je znašla pred novim problemom v zvezi z migranti, je nedavno za medije izjavil Mikael Holmgren, ki je poveljnik švedske obmejne službe z zahodnem delu te skandinavske države. Na njegovem območju je namreč večje število migrantov, ki bi morali biti deportirani v izvorne države, vendar pa jih švedska obmejna služba ne more deportirati brez negativnih testov na kitajski virus. Testiranja pa ne morejo opraviti, ker se mu migranti upirajo. In tako se je švedska obmejna služba spet znašla v patpoložaju.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
