Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako se je zdravstvena reforma Golobove vlade izkazala kot popolna farsa. Tik pred volitvami je slovensko javno zdravstvo v popolnem razsulu, sedaj pa je svoje povedalo še ustavno sodišče. Premier Robert Golob je očitno povsem zaprt v svoj predvolilni mehurček in se skuša pojavljati prav povsod, s tem pa na javnomnenjskih lestvicah postaja čedalje bolj osovražen. Golobova vlada je državljanom namenila posebno novoletno darilo: novo posebno dajatev, s katero bomo subvencionirali sončne elektrarne v naši državi. Objavljamo pričevanja ukrajinskih vojnih ujetnikov o mučenjih, ki so jih bili deležni v ruskem ujetništvu, kar razgalja Putinov novodobni boljševizem. Objavljamo intervju z novinarjem, satirikom ter dobitnikom častnega priznanja Boruta Meška za življenjsko delo Vinkom Vasletom, ki je brez dlake na jeziku spregovoril o slovenski stvarnosti. Z Demokracijo boste vedeli več!
Dan pred božičem, 24. decembra, je Ustavno sodišče RS izdalo delno odločbo, s katero je del novele zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) razglasilo za neskladnega z ustavo. Zdravstveni reformi vladajoče koalicije (Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba so tako prisolili zaušnico. Razveljavili so namreč ključni člen reforme, na katero so bili v koaliciji, posebej še Golob, zelo navdušeni. Šlo pa je za poskus stroge ločitve javnega in zasebnega zdravstva. Ustavni sodniki so soglasno ugotovili, da je reforma protiustavna, ker v veliki meri onemogoča dodatno, to je popoldansko delo pri čistih zasebnikih zunaj javne mreže. Ustavno sodišče je sicer pritrdilo, da je cilj vlade, to je krepitev javne zdravstvene službe, legitimen in celo ustavno zahtevan, vendar izbrani ukrep prepovedi dela zdravstvenim delavcem ni sorazmeren. Zapisali so, da vlada ni dokazala, da cilja krepitve javne zdravstvene službe ni mogoče doseči z blažjimi ukrepi. Pri tem bi vlada lahko posegla po strožjem nadzoru in individualnih soglasjih direktorjev javnih zdravstvenih zavodov. Na voljo imajo še številne delovnopravne ukrepe in podobno. Tega niso storili, raje so po diktatorsko sprejeli ukrep prepovedi dela. Slednja posega v pravico do proste izbire zaposlitve in svobodno gospodarsko pobudo. Pravica do proste izbire je zapisana v 49. členu Ustave RS.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V Demokraciji še preberite:
Golobovi predvolilni skoki iz paštet in padci na lestvicah
In kaj je tisto, kar želijo doseči »strici«? Predvsem to, da bi v primeru zmage SDS v parlament spravili vsaj še tri male stranke, seveda takšne, ki bi zavrnile vsako možnost koalicijskega sodelovanja z desno sredino. Če predpostavljamo, da vsaka stranka s preseženim rezultatom štirih odstotkov na državni ravni dobi vsaj štiri poslanske mandate, bi to lahko pomenilo dvanajst poslanskih sedežev, ki bi v tem primeru skoraj gotovo ostali v opoziciji. Tu gre očitno za načrt, da se ponovi recept iz leta 2018, ko je bila SDS sicer prva, vendar ni mogla sestaviti koalicije, ker se je večina parlamentarnih strank odločila za koalicijo »antijanša« z Marjanom Šarcem v glavni vlogi. Kot je znano, je tista koalicija zdržala le malo časa, samo leto in pol, saj je nato Šarec »vrgel puško v koruz«. Sedanji načrt torej predvideva, da bi Golob osvojil še en mandat vodenja vlade tudi v primeru, če Svoboda ne bi dosegla relativne zmage in bi imela ob sebi kake štiri ali pet koalicijskih partnerjev, kar bi pomenilo še večjo katastrofo od sedanje koalicije. Prav zato bo predvolilno povezovanje sorodnih strank zelo pomembno. Raziskava Inštituta Janeza Evangelista Kreka kaže, da bi lahko desni trojček (SLS, NSi, Fokus) osvojil celo deset odstotkov, pri tem pa je število mandatov odvisno tudi od tega, kolikšen delež glasov pristane v »smeteh« (beri: med neparlamentarnimi strankami).
Tranzicijska levica načrtuje prikrit napad na zasebno lastnino
Tranzicijska levica z novo stanovanjsko strategijo načrtuje aktiviranje oziroma odvzem praznih ali manj zasedenih stanovanj in stanovanjskih hiš, podobno kot so to komunisti počeli z nacionalizacijo po drugi svetovni vojni. Hkrati imajo vse pripravljeno za vzpostavitev in uvedbo davka na nepremičnine, ki naj bi začel veljati s 1. januarjem 2027. Pogoj za vse to pa je »njihova zmaga« na prihajajočih volitvah. Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, levičarski aktivist in ustanovitelj Inštituta 8. marec, je 23. decembra v enomesečno javno obravnavo poslalo predlog nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2025−2035. Primarni cilj naj bi bil zagotoviti več dostopnih javnih najemnih stanovanj. Ministrstvo dokumenta na svoji spletni strani ni objavilo, na spletni strani e-demokracija je bil objavljen pozneje. Vmes so bili božično-novoletni prazniki, kar je dovolj razlogov za dvom o dobronamernosti oziroma resnosti levičarske politike na področju stanovanjske zakonodaje. In res, dejstva to potrjujejo. Za enomesečno javno razpravo bo tako zmanjkovalo časa. Tega so v iztekajočem se štiriletnem mandatu imeli v tranzicijski levici dovolj, tako pomemben dokument pa so napisali na hitro in v kratkem času ter ga še delno prikrili.
Intervjuja: Vinko Vasle in Ivan Rihtarič
»Zame je prihodnost medijev že zelo dolgo z menoj! Propagandnih medijev ne berem, ne poslušam in ne gledam, pa sem izvrstno informiran. Državni oziroma vladni mediji so selektivni do takšne mere, da o nekaterih stvareh preprosto ne izveš nič. Ko ta nič objavijo, ga pa seveda v svojem stilu komentirajo – v stilu pranja možganov. Zato takšni mediji dolgoročno vsebinsko ne morejo preživeti, ne samo tehnološko. O tem priča zadnji primer islamističnega pokola na plaži v Sydneyju! Dogajanje smo lahko na družbenih medijih spremljali tako rekoč neposredno, v živo, brez politikantskega leporečenja, ki je tako zelo značilno za naše mainstream medije. V številnih primerih so ljudje novinarjem iz rok vzeli pravico do informiranja, tudi pri nas ogromno izveš na X , na FB itn.,« je za Demokracijo povedal Vinko Vasle, satirik, novinar in prejemnik Meškovega priznanja za življenjsko delo.
»Kar se dogaja zadnja štiri leta, je prava politična sramota za Slovenijo. Zakuhale so jo nostalgične strukture starega, v svetu že preživelega in obsojenega totalitarnega sistema. Čas je za korenite spremembe, kar si Slovenke in Slovenci želimo in zahtevamo − priložnost bo že kmalu,« pa je povedal ddr. Ivan Rihtarič, zgodovinar.
Novoletno darilo vlade: elektrika bo krepko dražja
Sredi decembra so poslanci s 45 glasovi za in 21 proti sprejeli nov zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE). »Zakon bo omogočil hitrejši, preglednejši in pravičnejši razvoj infrastrukture obnovljivih virov energije v Sloveniji,« so zapisali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Niso pa seveda povedali, da bodo zneski na položnicah za elektriko zaradi socializacije stroškov spomladi bistveno višji. »Če prav razumem, bo ta vlada vsem, ki nimamo sončne elektrarne, zaračunala vsak mesec dodatno 8 do 10 evrov elektroprispevka, da bomo pokrivali stroške. net meteringa lastnikom sončnih elektrarn. Elektropodjetja in lastniki sončnih elektrarn bodo srečni, vsi drugi pa ‘nategnjeni’,« je na omrežju X zapisal ekonomist Matej Lahovnik. Podnebni alarmisti prisegajo na zelo nezanesljive obnovljive vire energije. Mednje sodijo tudi sončne elektrarne, ki naj bi lastniku zagotavljale samooskrbo z elektriko. V zvezi s tem se pojavlja besedna zveza »net metering«. Gre za obračunavanje proizvedene in porabljene energije iz mikro sončni elektrarn.
Nezakonite migracije v Sloveniji v letu 2025
Lansko leto je zaokrožilo »migrantsko desetletje«, saj se je obsežna migrantska kriza, ki stopnjuje veliko demografsko zamenjavo, začela leta 2015. Desetletje pozneje Slovenija še vedno beleži zaskrbljivo visoko število nezakonitih prehodov svojih meja. V preteklih letih smo bili priča tudi več incidentom, ki so vključevali migrante in prosilce za azil. Balkanska pot še vedno ostaja ena glavnih poti ilegalcev in tudi tihotapcev, ki jih velikokrat prestreže slovenska policija. Čeprav se je število nezakonitih prehodov zmanjšalo glede na statistike iz leta 2024, je postala nova normalnost, da policisti vsak dan na naši južni meji prestrežejo skupine več deset migrantov, ki redno prestopajo mejo s Slovenijo. Po novem ni nič čudnega, če ob koncih tedna beleži ujamejo več kot sto nezakonitih migrantov. Vse to seveda stane davkoplačevalce in ogroža varnost naše države. Sedaj pa si poglejmo, kako je bilo s tem v letu 2025 in kaj nam povedo policijske statistike.
Pričevanja Ukrajincev o mučenjih v ruskem ujetništvu
Rusija nekaznovano izvaja vojne zločine: ne le da vsak dan napada civilno prebivalstvo Ukrajine s stotinami dronov in raket, ne le da ugrablja ukrajinske otroke in jih »prevzgaja« v Ruse, ne le da uničuje vse ukrajinsko na začasno okupiranih ozemljih Ukrajine, temveč tudi muči vojaške in civilne ujetnike. Pričevanja ljudi, ki so preživeli rusko ujetništvo, so pretresljiva. Pogosto si je težko sploh predstavljati, kako so Rusi − ljudje, ki so še nedavno želeli biti del civiliziranega sveta − zmožni takšne brutalnosti. A to je ukrajinska resničnost že skoraj dvanajst let. Vedno je treba imeti v mislih, da se je ruska agresija na Ukrajino ni začela leta 2022, ampak leta 2014. Takrat so ljudje v Donecku preprosto izginjali; Rusi so sredi belega dne ugrabljali ukrajinske aktiviste, predstavnike inteligence, pa tudi preproste ljudi s proevropskim in proukrajinskim stališčem. Velika večina teh ljudi − niti njihovih trupel − ni bila nikoli najdena.
V tedniku Demokracija lahko preberete analitične kolumne in tribune, ki so jih tokrat pripravili Metod Berlec, Vida Kocjan, Lea Kalc Furlanič, Jože Biščak, Stane Granda, Andreja Valič Zver, Vinko Gorenak, Miro Petek, Igor Omerza, Keith Miles in Andrej Fink, kot avtorji tribun pa sodelujejo Tadej Ian, Igor Kovač, Iryna Seydhanova, Anton Olaj in Dimitrij Rupel.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
