21.2 C
Ljubljana
ponedeljek, 21 junija, 2021

V novi Demokraciji preberite: V preteklem letu povečana aktivnost slovenske diplomacije

Piše: Bogdan Sajovic

Kljub pandemiji je Ministrstvo RS za zunanje zadeve okrepilo regionalno sodelovanje in transatlantske povezave. Zunanjepolitični fokus se je v zadnjem letu preusmeril z Vzhoda proti Zahodu. Hkrati smo priča pospešenim pripravam na predsedovanje Svetu Evropske unije v drugi polovici letošnjega leta.

Sredi marca je minilo leto dni, odkar je prejšnji premier Marjan Šarec vrgel puško v koruzo in vrnil mandatarstvo. Zaradi tega je vodja SDS Janez Janša sprejel mandat in oblikoval svojo tretjo vladno koalicijo ter se z njo takoj lotil dela. Na žalost se v tem času svet sooča s pandemijo kitajskega virusa, ki je do sedaj po vsem svetu terjala življenje 2.800.000 ljudi, med njimi 4.000 naših sodržavljanov. Ta kriza je seveda vplivala tudi na prioritete delovanja vlade. Spopad z epidemijo novega koronavirusa je namreč v tem letu vladi pobral 80 ali celo več odstotkov energije in tudi časa. Na to dejstvo je ob obletnici nastopa svoje vlade spomnil tudi njen predsednik Janez Janša in med drugim dejal: »Glede na to, koliko smo se ukvarjali s posledicami in z omilitvijo posledic ter zajezitvijo širjenja epidemije, in ko ta čas izmerimo, vidimo, da je marsikaj, kar bi se lahko naredilo glede na cilje v koalicijski pogodbi, ostalo neuresničeno oziroma je v tem trenutku pred nami.«

Polne roke dela s pandemijo

Tudi ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga v Janševi vladi vodi Anže Logar, je imelo v preteklem letu polne roke dela s pandemijo kitajskega virusa. Med drugim je moralo poskrbeti za vrnitev približno tri tisoč naših državljanov − turistov, poslovnežev, voznikov tovornjakov, delavcev na začasnem delu v tujini in drugih, ki jih je pandemija ujela zunaj naših meja. S tem je bila dolgo zaposlena vsa naša diplomatsko-konzularna mreža. Poleg tega je bilo treba omogočiti vrnitev oziroma tranzit več tisoč tujih državljanov, ki jih je pandemija ujela na našem ozemlju, v njihove domače države. Končno in ne nazadnje je bila vlada in s tem seveda tudi zunanje ministrstvo zaposleno z nabavo medicinske opreme za boj proti pandemiji, saj je izbruh bolezni COVID-19 večino držav, da o evrobirokratskem mastodontu in mednarodnih organizacijah niti ne govorimo, ujel nepripravljene. Kljub pandemiji in s tem povezanimi nalogami, s kakršnimi se zunanje ministrstvo do tedaj še ni soočilo, je zunanje ministrstvo pod Logarjevim vodstvom v tem času razvilo živahno diplomatsko dejavnost predvsem na področju regionalnih povezav in transatlantskega zavezništva. To je precejšnja razlika od preteklih vlad Alenke Bratušek, Mira Cerarja in Marjana Šarca, ki so negovale predvsem diplomatske povezave z Rusijo in s Kitajsko, se pravi z državami, v katerih imajo poslovne interese predvsem levičarski tajkuni. Za primer: zunanji minister Karl Erjavec je kar 13-krat obiskal Rusijo, niti enkrat pa ZDA, ki je naša zaveznica v zvezi NATO. V preteklem letu je torej prišlo do spremembe fokusa slovenske zunanje politike, ki se je preusmeril z Vzhoda proti Zahodu, kamor Slovenija tudi spada. Sicer pa se Slovenija pospešeno pripravlja na predsedovanje Svetu Evropske unije v drugi polovici letošnjega leta.

Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji!

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine