Piše: G. B.
V novi reviji Demokracija obujamo spomine na junij 1991, ko je Slovenija stopila na pot samostojnosti. Objavljamo pričevanje o udbovskem mučenju v Gornji Radgoni in razkrivamo, zakaj se Koaliciji ustavnega loka tako zelo mudi z novimi predčasnimi volitvami. Objavljamo razloge, zakaj so stranke levice nasprotovale slovenski osamosvojitvi. Pišemo pa tudi o izumrlem venetskem jeziku in o tem, kako je zloglasno gibanje Črna življenja štejejo v resnici rasistično. Z Demokracijo boste vedeli več!
25. junij 1991 je za Republiko Slovenijo ter vse njene državljanke in državljane zgodovinski datum, saj zaznamuje presečišče kulturnih in političnih tokov, ki so omogočili nastanek slovenske države, njeno uveljavitev in nadaljnji razvoj. Dan kasneje je bila na Trgu republike slovesno razglašena samostojna in neodvisna Republika Slovenija kot nova država na evropskem in svetovnem zemljevidu. To je zgodba o juniju 1991.
Njene korenine segajo vsaj stoletje in pol nazaj, v leto 1848, ko so Slovenci v prevratnem obdobju pomladi narodov prvič izrekli zamisel o slovenski državnosti. Sprva je napredovala s počasnimi koraki, toda pred prvo svetovno vojno in takoj po njej je dobila močnejše pospeške, zlasti pa med drugo svetovno vojno in ob njenem koncu, ko je prišlo do izrazitejših preskokov pri njenem delnem in postopnem uresničevanju. Dan razglasitve neodvisnosti Slovenije je bil torej dan zmagoslavja, dan polnopravnega vstopa nacije v zgodovino, dejanje velike, a utemeljene ljudske samozavesti, hkrati pa negotovosti, tveganja in odgovornosti, ki jih je to dejanje prineslo, je za našo revijo zapisal vojaški zgodovinar dr. Tomaž Kladnik.
Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji!
V novi Demokraciji še preberite:
Intervjuja: Jože Tanko in Igor Pirkovič
»Prikriti botri KUL hočejo na vsak način pokazati, da so pri nas izredne razmere,« je v intervjuju za naš tednik pojasnil podpredsednik DZ in dolgoletni poslanec SDS Jože Tanko. Novinar Igor Pirkovič pa je orisal razmere na nacionalni televiziji: »Manjka sproščenosti, tudi v medosebnih odnosih, predvsem ko gre za vprašanja politike,« je dejal. Kot je še pojasnil, v svoje oddaje ne vabim ekstremistov, ki so v svojih stališčih nestrpni in žaljivi, kot je na primer dr. Alem Maksuti.
Strankam KUL se mudi na volitve, zavedajo se, da jih z novim obrazom ne bo več!
Leva opozicija je po nizu udarcev v zadnjem letu znova doživela dva zelo boleča poraza. Najprej so pogoreli z ustavno obtožbo predsednika vlade Janeza Janše, nato so doživeli polom na zadnjih protestih. Za ustavno obtožbo je glasovalo 42 poslancev. Iz lastne nemoči so nato organizirali nove protivladne proteste.
Nalezimo se dobrih navad – cepimo se!
V Ljubljani se je minuli teden tudi na terenu začela informativna in ozaveščevalna kampanja Nalezimo se dobrih navad − cepimo se. Posamezniki bodo na stojnicah v mestu lahko dobili še dodatne informacije o prijavi na cepljenje, cepljenju in mogočih neželenih učinkih. Kampanja se seli po vsej Sloveniji, sprva po večjih mestih, nato pa tudi po preostalih manjših krajih.
Dolga pot do resnice in pravice
»Radgona z okolico premore veliko različnih človeških zgodb, veselih pa tudi žalostnih in celo tragičnih. Mnogo jih je zapisanih v različnih knjigah in časopisih. Mnogo pa jih je tudi zamolčanih in celo prikritih. Te zadnje pa so žalostne oziroma povezane s političnim nasiljem.« Tako začne pripoved Franc Mulec o eni prikritih in navidezno že pozabljenih tragedij, in sicer o skrivnostni smrti Leopolda Mulca iz Zbigovcev pri Gornji Radgoni.
Razlogi, zaradi katerih se je tranzicijska levica upirala osamosvojitvi Slovenije
Pri debatah o slovenski osamosvojitvi in slovenski državnosti se velikokrat pojavi teza, da je slovenska tranzicijska levica oz. stare sile, ki so jih v tistem času predstavljale preoblikovane družbenopolitične organizacije (ZKS, ZSMS, SZDL), nasprotovala, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. To tezo je treba nekoliko pojasniti, saj je deloma preveč stereotipna in lahko vodi tudi do napačnih sklepov, ki vplivajo tudi na zgrešen pogled na sedanje politično dogajanje.
Ali je še kaj ostalo od izumrlega venetskega jezika?
Za pozdraviti je, da si je akademska institucija vzela čas in se posvetila razlagi branja enega najbolj znanih staroselskih napisov, s tem pa tudi preučevanju najzgodnejše zgodovine Slovencev. Prof. dr. Snoj je razlago opravil korektno, »lege artis«, in pojasnil, da gre za votivni napis (posvetilni) nekemu Ostiiareju. Napis vsebuje eno besedo, venetsko osebno ime Ostiiarej v dajalniku; ne gre torej za dve besedi »osti iarei«, ki bi se ju dalo po slovensko razlagati kot »ostani zdrav, mlad«.
Črna življenja štejejo za beli rasizem, sovraštvo, nasilje, ropanje, rušenje oblasti
Eno zadnjih gibanj, Črna življenja štejejo (angl. BLM, od 2013), prihaja v času, ko so vprašanja črncev rešena. In to tem bolj ob dejstvu, da ostajajo resnično pomembna vprašanja človekove eksistence v tem kontekstu prezrta, zato bomo nanja opozorili. Še več, črni populizem se očitno uveljavlja le z belim rasizmom. Poudarek ni na podpori črncem, marveč na škodovanju belcem.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
