Piše: Gašper Blažič
V četrtek, 20. marca, je zavod Katedrala svobode predstavil nove prispevke za »slovenski pomladni program«, kot so zapisali v vabilu. Šlo naj bi za razširjeno dopolnitev slovenskega nacionalnega programa iz leta 1987.
Spomnimo: v začetku leta 1987 je izšla 57. številka Nove revije, v kateri je šestnajst piscev predstavilo prispevke za slovenski nacionalni program, kar je bila logična posledica močnega vrenja med razumniki. To je rezultiralo že leta 1986 s posebno izdajo Revije 2000 (in njej sorodnih revij, kot so bile Bilten, tj, kasnejši Tretji dan, Zvon itd.). Izid prispevkov za slovenski nacionalni program je imel velike posledice, saj je na njegovi podlagi nastalo gradivo za novo slovensko ustavo (izšlo leto kasneje v okviru Časopisa za kritiko znanosti) ter Majniška deklaracija leta 1989 in nato še program Demosa. Tudi kasneje se je – ob neuspeli tranziciji – bitka za uresničitev neizpolnjenih načrtov slovenskega nacionalnega programa nadaljevala.
Do zdaj se je odzvalo 74 avtorjev
Profesor Peter Jambrek, pravnik in sociolog, nekdanji ustavni sodnik, sodelavec 57. številke Nove revije in eden od očetov slovenske ustave, je že v preteklih letih večkrat izpostavil potrebo po revitalizaciji slovenskega nacionalnega programa, češ da moramo izvršiti ne samo neizpolnjene načrte, ampak tudi dopolniti nacionalni program. Zanimivo, po letu 1999 je bilo sicer nekaj poskusov za oblikovanje nove vizije slovenske države. Eden takšnih je bil denimo zbornik Z lepilom na podplatih, ki ga je celjska Mohorjeva družba izdala v sodelovanju z Zborom za republiko ob trideseti obletnici nastanka slovenske države; v istem času je izšel tudi zbornik Zdaj gre za Slovenijo. Že nekaj let prej je izšel zbornik Evropska Slovenija. Tokrat pa je prišla v javnost obsežna (za zdaj elektronska) monografija s kar 75 prispevki, razdeljenimi na več sklopov. Gre za nekakšno kombinacijo retrospektive, ocene sedanjega trenutka in perspektive za prihodnost. Zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek naj bi tako predstavljal, če se izrazimo v medicinskem jeziku, tako diagnozo kot predlog zdravljenja. Seveda ne gre za končano zgodbo, saj naj bi uredniški odbor, ki ga sestavljajo Jambrek, Alenka Puhar, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk in Tomaž Zalaznik, še naprej vabil k sodelovanju, tako da bodo lahko k soustvarjanju programa pristopili tudi tisti, ki do sedaj niso mogli ali pa so prepozno izvedeli za poziv. No, dejstvo je, da tako obsežnega zbornika doslej še nihče ni izdal, res pa je, da se za zdaj tudi še ni znašel v papirni obliki, saj to zahteva tudi stroške. A v dobi digitalizacije je dostop po spletu (na spletni strani Katedrale svobode) očitno povsem sprejemljiv in ne prinaša nekih stroškov. Poleg Katedrale svobode sta soizdajatelja knjige še Fakulteta za slovenske in mednarodne študije Nove univerze in Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko. Gradiva se je nabralo za 900 strani.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
