Piše: Vida Kocjan
Centralizacija moči in vladanje brez dialoga, podreditev nadzornih institucij, vladanje z dekreti in ignoriranje opozicije, centralizacija odločanja pri energetskih vprašanjih, medijski monopol in kontrola narativa, kadrovanje in zloraba moči, civilna družba in protesti. Izključevanje pluralnosti in politične raznolikosti. To so značilnosti vladanja Roberta Goloba, čigar poteze vse pogosteje spominjajo na absolutističen, nekateri bi rekli tudi fašistoiden, način vladanja v duhu »Država, to sem jaz«.
V obdobju vladanja Roberta Goloba se kaže vse večja centralizacija moči, ki pa ni povezana z odprtim političnim dialogom in vključevanjem različnih družbenih akterjev v odločanje.
Čeprav Golob vlada z obljubami o transparentnosti in obnovi zaupanja v politične institucije, številne njegove odločitve in pristop k vladanju vzbujajo pomisleke glede njegovega načina vodenja. Golobove obljube pa ostajajo samo obljube.
Lasten ego nad načela sodelovanja in odgovornosti
Sodobne demokracije temeljijo na spoštovanju delitve oblasti, dialogu med institucijami in vključevanju širše javnosti v sprejemanje odločitev. V Sloveniji pa postaja vse bolj očitno, da predsednik vlade Robert Golob v svojem mandatu postavlja lasten vpliv oziroma sebe nad načela sodelovanja in odgovornosti. Njegove poteze vse pogosteje spominjajo na absolutistični način vladanja, kjer se v duhu Ludvika XIV., ki je nekoč izjavil: »Država, to sem jaz,« ustvarja vtis, da Golobova vizija države izključuje pluralnost in politično raznolikost.
Robert Golob ključne odločitve sprejema v tesnem krogu svoje ekipe ali kar sam, kar posledično zmanjšuje vpliv drugih političnih strank, strokovnjakov ali civilne družbe. Po besedah številnih političnih analitikov ta centralizacija moči pomeni oslabljen dialog z opozicijo, manjšimi političnimi strankami in javnostjo. Opozicija, predvsem Slovenska demokratska stranka (SDS), že od začetka njegovega mandata izpostavlja, da številne odločitve niso bile sprejete s širšim političnim konsenzom, kar pomeni, da so mnoge odločitve izvedene brez ustreznega posvetovanja ali soglasja s ključnimi deležniki. Nujno potrebnih reform pa ta vlada tako ne sprejema, zato država tone.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
