V novi številki Demokracije razkrivamo številne laži, ki jih preko medijev v javnost lansirajo predstavniki levičarske opozicije. Pišemo o ozadju groženj s smrtjo najvidnejšim predstavnikom vlade ter o tem, da se cene energentov dvigujejo zaradi tako imenovane zelene agende. Objavljamo tudi analizo, kako bodo čez sto let vladarji sveta Kitajci in islamisti, prav tako tudi intervju s članom društva za promocijo tradicionalnih vrednot Žanom Žalcem, ki pravi, da se ne bojijo medijskega linča, saj so na strani resnice in pravice. Objavljamo tudi reportaže iz treh slovenskih občin, ki so pokazale velik napredek in lahko z optimizmom zrejo v prihodnost. V rubriki trideset let samostojnosti pa pišemo o tem, kako je Zahod skušal jeseni 1991 obnoviti Jugoslavijo.
Voditelju oddaje Kdo vam laže ne zmanjka materiala za obdelavo. Levičarji dnevno postrežejo z novim svežnjem laži in zavajanj, vse z namenom, da blatijo vladajoče. Glavna tarča pa še vedno ostaja premier Janez Janša, ki je nedavno spet prejel grožnje s smrtjo. Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič se ob lažeh levičarjev sprašuje, kakšna osebnost moraš biti, da zavajaš ljudi: »Igraš na to, da bo ljudstvo verjelo prvim izrečenim besedam. Tako so delali v enem od prejšnjih sistemov, ko je veljala formula – najprej diskreditacija in nato likvidacija.«
Prejšnji teden je bila v državnem zboru na dnevnem redu prva obravnava zakona o debirokratizaciji. Na koncu so poslanci s 45 glasovi za in 40 proti izglasovali, da je zakon primeren za drugo obravnavo. Gre za prvi zakon v zgodovini Slovenije, ki se ukvarja z odpravo administrativnih ovir, je zapisal davčni strokovnjak mag. Ivan Simič. Načrtovano je, da bodo temu zakonu sledili še novi, ki bodo odpravljali nadaljnje administrativne ovire. Ker je Simič sodeloval kot predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo pri pripravi zakona o debirokratizaciji, je, kot pravi, prisluhnil razpravi poslancev. »Razumem, da je opozicija proti zakonu, ki ga predlaga koalicija, toda kljub temu jim to ne daje pravice, da v razpravi tudi lažejo. Izpostavil bom dve laži, ki sta povezani z mano.« Prva je laž poslanca Rudija Medveda, ki je bil v 13. vladi minister za javno upravo. Med drugim je izjavil, naj bi bil Simčič s predlogom zakona o debirokratizaciji omogočil podjetju, ki mu podeljuje nagrade za najuglednejšega davčnega strokovnjaka, da bo vodilo novi register predpisov in na ta način zaslužilo. »Ne vem, kakšna osebnost moraš biti, da to izjaviš, prav gotovo pa ne moreš biti poslanec.«
Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji!
V novi številki Demokracije še preberite:
Psihopatske grožnje premierju Janši in ministrom njegove vlade
Predsednik vlade Janez Janša ter podpredsednik vlade in minister za obrambo Matej Tonin sta v petek na domača naslova prejela kuverti, v katerih sta bila grožnja s smrtjo in naboj večjega kalibra. V kuverti, ki jo je prejel Janez Janša, je bila njegova fotografija z narisano tarčo. Poleg je bila tudi fotografija Janševe družine (žene in otrok), s tarčo je bila označena tudi Janševa žena Urška Bačovnik Janša. Nad tem pa je bil pripis z grožnjo o smrti in opozorilo, da »ekipe čakajo na komando«. Podobno grozilno pismo je na domači naslov prejel Matej Tonin. Z ovojnic je razvidno, da sta bili pošiljki oddani v Ljubljani.
Energenti se dražijo zaradi zelene agende
Cene energije se dražijo, cene nafte na svetovnih trgih so šle v višave, ves svet se drži za glavo. Z nafto bogate države namreč želijo napolniti svoje proračune. Sodček surove nafte, katerega cena je bila v prvem četrtletju 2020 krepko pod 30 evri, se je v poldrugem letu podražil na več kot 80 evrov. Odvisnost EU in Slovenije od tovrstne energije je prevelika, obnovljivi viri energije ne bodo zadostovali, vnovični premisleki o jedrski energiji. V Sloveniji je vlada občutno znižala dajatve na pogonsko gorivo, kar pomeni, da dajatve državi niso razlog za podražitve, kakor bi radi prikazali nekateri iz vrst opozicijskih strank.
Intervjuja: Krzysztof Olendzki in Žan Žalec
Z Njegovo ekscelenco, gospodom Krzysztofom Olendzkim, veleposlanikom Republike Poljske v Sloveniji, smo se pogovarjali o zadnjih reakcijah dela evropskega političnega establišmenta na odločitev poljskega ustavnega sodišča, ki s svojo razsodbo poljsko ustavo postavlja nad odločitve in sodbe evropskih institucij. Kot pravi, Poljska ni proti Evropski uniji, vendar pa zahteva enakopravno obravnavo in transparentnost. Žan Žalec pa je eden od ustanovnih članov Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, ki je tudi izdajatelj Nacionalne tiskovne agencije. Zaradi svojih domoljubnih dejavnosti se je tako on, kot tudi celotno društvo, soočal z raznimi obtožbami »širjenja sovraštva« in s klevetami, ki jih širijo levi osrednji mediji. Z njim smo se pogovarjali o poskusu prepovedi društva, napadih osrednjih medijev in o drugih aktualnih temah. Želi si enakopravne obravnave vseh nevladnih organizacij.
Tadej Ian: Kdo bo svetu vladal čez sto let?
Če bi kdo to napovedal pred dvajsetimi leti, bi se mu smejali, a danes ni več dvoma. Vsi trendi v mednarodnih odnosih kažejo na to, da bo čez 50 ali 100 let v svetu dominirala Kitajska, ki bo edina globalna supersila, medtem ko bodo od Afganistana do severne Afrike in zahodne Evrope vladali islamisti. V mednarodnih odnosih pogosto analiziramo pozicije moči v svetu ter trende, ki se kažejo v sedanjosti ter poskušamo predvideti, kaj se bo v prihodnosti zgodilo. To ni nič kaj presenetljivega, saj je osnovna naloga znanosti mednarodnih odnosov, da predvideva prihodnje dogajanje v svetu. Glede na to, da mednarodni odnosi oz. mednarodna politika poteka po nekih ustaljenih načelih in zelo predvidljivih vzorcih obnašanja, to pogosto ni tako težavno opravilo. Še posebej sedaj ni več nobenega dvoma. Svet je nestabilen, in to na takšen način, da se prihodnji trendi zelo jasno kažejo. Zahod (pro)pada, medtem ko islamistična civilizacija zmerno raste v velesilo. Vse bolj tudi kaže, da bo v prihodnosti edina supersila na svetu Kitajska.
30 let osamosvojitve: Neuspešni poskusi reševanja Jugoslavije
V drugi polovici oktobra 1991 se je v Haagu nadaljevala mirovna konferenca o Jugoslaviji, kjer so nekateri predstavniki Evropske skupnosti še vedno mislili, da jo bodo nekoliko preoblikovano ohranili. V Sloveniji pa smo se veselili odhoda zadnjega jugoslovanskega vojaka. Za Slovence je bila udeležba na haaški konferenci problematična, saj se je odločila za popolno neodvisnost, po drugi strani pa je bila pod pritiskom, naj bi »konstruktivno sodelovala v mirovnih prizadevanjih, je v knjigi »Zakaj je razpadla Jugoslavija«, leta 1996 zapisal poznavalec tega prostora nemški novinar Viktor Meier. »Slovensko stališče prirediteljem konference ni bilo ljubo. Že dejstvo, da se je v Beogradu zgodil državni udar, bi moralo zadostovati za spoznanje, da je Jugoslavije dokončno konec in sicer po krivdi Srbije. Namesto tega se je v nadaljevanju na Slovenijo zgrnil val pritiskov, ne nazadnje iz komisije konference o gospodarskih vprašanjih, ki jo je vodil belgijski funkcionar Evropske skupnosti Jean Duriex.«
Kaos, smrt in pogum ob umiku iz Afganistana
Eksekucije. Vsesplošna panika. Zlom sistema. Umikajoče se diplomatsko osebje. Ameriški vojaki so v najobsežnejši evakuaciji v zgodovini preko zračnega mostu rešili 124.000 ljudi. Nekateri od njih so za uspeh misije dali tudi svoje življenje. Vse to in še več se je dogajalo v 16 dneh, ko je po dvajsetih letih prišlo do umika zahodnih sil. Ameriški vojaki so imeli nalogo varovati letališče v Kabulu, na katerega se je po padcu afganistanske vlade zgrnilo na tisoče obupanih ljudi, ki so poskušali zapustiti državo. V popolni zmedi je bilo v bližini letališča tudi več tisoč pripadnikov tedaj že razpadle afganistanske narodne vojske, 16. avgusta pa so se tam pojavili tudi talibani. V okolici letališča so se gibali člani teroristične skupine ISIS-K, ki so 26. avgusta izvedli teroristični napad, v katerem je umrlo 13 ameriških vojakov in več kot 170 domačinov.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
