Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako veliko zborovanje proti korupciji jasno kaže, da si slovenska javnost želi sprememb in da se obdobje Golobove vladavine mora končati. Ali se obrisi nove koalicije že kažejo? Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora je pričakovanja levičarjev postavila na glavo. Slovenija mora čim prej dobiti vlado, ki bo operativna in obrnila negativne trende, ki jih je prinesla dosedanja Golobova vlada. Na Madžarskem se končuje vladanje Viktorja Orbana, vendar za njim prihaja njegov nekdanji politični sopotnik, kar pomeni, da desnica ostaja na oblasti. V intervjujih za Demokracijo sta spregovorila politična analitika Sebastjan Jeretič in Andrej Drapal, pri čemer sta se osredinila na dogajanje v Sloveniji po volitvah ter o tem, kakšno vlado Slovenija potrebuje. Z Demokracijo boste vedeli več!
Desetega aprila, natanko ob ustanovni seji desetega sklica državnega zbora, pa se je na Trgu republike in pred stavbo parlamenta v Ljubljani zbralo več tisoč državljanov na prvem velikem protikorupcijskem shodu. Shod, ki ga je organiziral mestni svetnik in predsednik koalicije Za otroke gre Aleš Primc, je nosil jasna sporočila: »Dosti vas imamo!«, »Korupcija je rakrana Slovenije« in »Gospodom 10 odstotkov ne bomo prepustili te države«. Po ocenah organizatorjev se je zbralo približno 5.000 ljudi. Trg je krasilo morje slovenskih zastav ter transparentov z ostrimi napisi proti korupciji in zahtevami po odgovornosti. Shod se je začel s slovensko himno, spremljala pa ga je tudi slovenska narodna glasba z nastopom Jožice Svete. Dogodek je potekal v mirnem, a odločnem in navdihujočem vzdušju, ki je združilo več generacij – od sivih glav do številnih mladih obrazov, ki so dali shodu posebno svežino in energijo. Aleš Primc je v uvodnem nagovoru poudaril, da korupcija ni le finančni problem, temveč je globok sistemski rak, ki uničuje zaupanje v institucije in jemlje prihodnost navadnim ljudem. »Korupcija deli ljudi na prvorazredne in drugorazredne. Privilegirana elita polni svoje žepe na račun poštenih davkoplačevalcev,« je dejal in dodal, da je ta shod šele začetek procesa izkoreninjenja korupcije v Sloveniji. Pozval je k odločnejšemu boju za transparentnost, enaka pravila za vse in odgovornost nosilcev javnih funkcij, ne glede na politično pripadnost.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Se obrisi nove koalicije že kažejo?
Bodimo iskreni: izvolitev predsednika najmanjše in hkrati nove parlamentarne stranke je sicer res neobičajna praksa, a to hkrati ne pomeni, da je Stevanović ustoličen za nadaljnja štiri leta. Leta 2018 se je denimo zgodilo, da je bil po volitvah za predsednika DZ izvoljen Matej Tonin (dobil je zelo veliko število glasov!), a se je dejansko umaknil zelo hitro, namreč po tistem, ko se je izoblikovala »antijanša« koalicija pod vodstvom Marjana Šarca. Torej tistega politika, ki sedaj javnosti dopoveduje, da nikakor ne bi smeli izigrati bojda nespornega zmagovalca volitev, namreč Roberta Goloba, čeprav je sam naredil natanko to. Leta 2018 je namreč zmagala Janševa SDS, prednost pred LMŠ (ki je sedaj del Svobode) pa je bila precej večja, kot je sedaj prednost Svobode pred SDS – po sedaj veljavnem štetju, ki bo zelo verjetno dočakalo tudi sodno revizijo. Tako da sama izvolitev predsednika DZ še ni pokazatelj nastanka koalicije.
Intervjuja: dr. Sebastjan Jeretič in dr. Andrej Drapal
Politični analitik dr. Sebastjan Jeretič meni, da Robert Golob praktično nima več možnosti, da dobi večino v parlamentu. “Prihajajo nove generacije z novo mentaliteto. Tudi gospodarsko politiko bo treba prilagoditi njim,” je dejal v intervjuju za Demokracijo.
Podobno meni tudi dr. Andrej Drapal, ki komentira predvsem nezakonitosti pri izvajanju volilnih postopkov. “Za pravnike in predvsem sodnike velja, da morajo vzdrževati videz nepristranskosti, če naj jih stranke jemljejo za verodostojne. To isto velja tudi za predstavnike institucij. DVK v primeru teh volitev te naloge ni uresničil,” je med drugim povedal.
Drastičen upad slovenskega izvoza, prihajajo računi za nedelo in nesposobnost Golobove vlade
Podatki Statističnega urada RS (Surs) za februar kažejo padec izvoza za skoraj 39 odstotkov, kar je eden najhujših mesečnih upadov v zadnjih letih. Rezultati so katastrofalni. Razlogi so tudi zunanji, vendar pa je veliko notranjih. Slovensko gospodarstvo namreč izgublja konkurenčnost zaradi visokih davkov in tudi drugih stroškov. Rast plač je močnejša od produktivnosti. Stroški energije in surovin so zelo visoki. Premalo je diverzifikacije in prevelika je odvisnost od nekaj velikih podjetij, denimo na področju farmacije in avtomobilskih delov. Slovenijo zaznamujejo tudi nizke investicije v raziskave in razvoj ter digitalizacijo. Država na tem področju izgublja v primerjavi s tekmicami, kot so na primer Češka, Poljska in Madžarska. Črpanje evropskih sredstev je prenizko, Slovenija se nahaja na zadnjih mestih med državami EU.
Ustavno sodišče prisolilo zaušnico Golobovi politiki, žal prepozno
Ko je Golobova koalicija (Svoboda, SD in Levica) po volitvah aprila 2022 prevzela oblast, je obljubljala reševanje daljših čakalnih dob v zdravstvu. Večina se še spomni tiste ihtavosti: 30 dni do specialista in podobno. Namesto tega smo dobili bistveno daljše čakalne dobe, napade na zdravnike, zmerjanje in najdaljšo zdravniško stavko v zgodovini, protiustavno omejevanje pravice do stavke in razpad dialoga. Ustavno sodišče je marca 2026 v zadevi U-I-91/24 delno razveljavilo ključne določbe zakona o zdravniški službi, a škoda je že storjena. Čakalne dobe so se drastično podaljšale, škoda za bolnike je neizmerna.
Emisijski kuponi: Kako »zelena agenda« draži elektriko, bogati trgovce in ogroža premogovne regije
Predsednik SDS Janez Janša že dlje časa opozarja, da CO₂-kuponi močno dvigujejo ceno elektrike, zlasti za premogovne elektrarne. Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je na primer zgolj lani plačala več kot 250 milijonov evrov za kupone, kar je več kot za premog. Janša napoveduje, da bodo z odpravo kuponov elektriko pocenili. Kritičen je do sistema kot dela »zelene agende«, ki po njegovem mnenju služi predvsem dobičkom trgovcev in finančnikov, ne pa realnemu zmanjševanju emisij. Vpliv je cenovno zelo velik. Kuponi so namreč del stroškov marginalne proizvodnje v termoelektrarnah na premog/plin, ki določajo borzno ceno elektrike. Višja cena kupona pomeni višje stroške fosilnih virov in posledično višjo veleprodajno ceno elektrike za vse. Brez kuponov bi bila elektrika iz TEŠ bistveno cenejša in TEŠ bi pokrival stroške poslovanja. Trenutna cena kupona je okoli 70 do 80 evrov na tono ogljikovega dioksida (CO₂). Cena je v zadnjih letih močno narasla in predstavlja glavno breme za premogovne elektrarne.
Na Madžarskem se končuje Orbanovo vladanje, na volitvah zmagal Peter Magyar
Na Madžarskem so 12. aprila potekale volitve. Orban se poslavlja s položaja premierja. Peter Magyar iz sredinske Tisze prepričljivo slavi zmago. Budimpešta je na poti približevanja Bruslju. V parlamentu so le desno usmerjene stranke. Na madžarskih parlamentarnih volitvah je zmago slavil prvak stranke Tisza (Spoštovanje in svoboda) Peter Magyar in tako končal 16-letno vladavino Viktorja Orbana. Volitve so imele rekordno udeležbo, saj je glas oddalo skoraj 80 odstotkov volivcev. Ko je bilo preštetih okoli 99 odstotkov glasov, jih je Tisza prejela kar 53 odstotkov, Orbanov Fidesz pa 38. Šest odstotkov je dobila še stranka Naša domovina (Mi Hazank), ki se v politični krajini naše vzhodne sosede pozicionira desno od Orbana. V madžarskem parlamentu bo tako Tisza zasedla kar 138 od 199 sedežev, medtem ko bo imel Fidesz 38 poslancev, Mi Hazank pa šest. Čeprav levičarji in liberalci – tudi pri nas – navdušeno praznujejo bolj kot zmago Magyarja poraz Orbana, ki je bil trn v peti bruseljski liberalni politiki, se v parlament ni prebila niti ena levičarska ali zelena stranka.
V novi Demokraciji vabljeni k branju številnih kolumn naših komentatorjev, tako urednikov in novinarjev kot tudi zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Vida Kocjan, Lea Kalc Furlanič, Luka Rebolj, Jože Biščak, Andreja Valič Zver, Mitja Iršič, Matevž Tomšič, Vinko Gorenak, Stane Granda in Borut Korun.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
