Piše: Vida Kocjan
Za Darkom Horvatom, največjim slovenskim pidovskim tajkunom, tesno povezanim z zakonskim parom Pirc Musar, je ostalo 170 milijonov evrov bančnih dolgov, večina jih je šla v breme slovenskih davkoplačevalcev. Hkrati se je prek osebnih računov in s Horvatom povezanih podjetij prelivalo 48,2 milijona dolarjev, je bilo razkrito v dokumentih ameriškega finančnega regulatorja.
Z Darkom Horvatom sta bila zelo povezana zakonca Nataša Pirc Musar in Aleš Musar. V letih 2001 do 2003 sta bila oba zaposlena v Aktivi Group, ki jo je vodil Darko Horvat.
Za Pirc Musarjevo Horvat »finančni genij«
Zdajšnja kandidatka za predsednico države Pirc Musarjeva je leta 2007 v oddaji Tednik na TV Slovenija pidovskega tajkuna Horvata opisovala kot »finančnega genija«. Njegovo bogastvo je preprosto oboževala. Horvat je bil sicer daleč od finančnega genija. Bil je ustanovitelj in dolgoletni predsednik uprave Aktive, v katero so slovenski državljani v prvi polovici devetdesetih let vložili za tristo milijonov evrov lastninskih certifikatov. Za vsakega od njih je v reklamah obljubljal tisoč nemških mark. Nato je za Aktivo ostalo pogorišče, opeharjeni mali delničarji, prazne stečajne mase in 170 milijonov evrov dolga do slovenskih bank.
Horvat je poniknil, domnevno naj bi bil nekje med Švico in Veliko Britanijo, dolgovi pa so ostali slovenskim davkoplačevalcem, pri čemer izstopa tajkunska Factor banka.
Vzporedni mehanizem in Izrael
Faktor banka je bila ustanovljena v zgodnji fazi tranzicije leta 1993, nastala pa je iz nekdanje interne banke Iskra. Banka, ki je nastala kot t. i. greenfield investicija, je bila del mreže, v kateri so se srečali kapitalski, politični in obveščevalni interesi, ki so po navedbah dr. Rada Pezdirja, avtorja knjige Vzporedni mehanizem globoke države, izvirali iz časa socializma. V drugi generaciji lastnikov banke se je pojavil Darko Horvat s svojim pidovskim imperijem Aktiva. Pezdir je v knjigi zapisal, da je povsem verjetna teza, da je Faktor banka nastala zato, da bi omogočala vzporedno bančništvo v Sloveniji. Aktiva je po začetni konsolidaciji, po odkupu sklada od banke SKB, »jezdila« s tem skladom na stari izraelsko-slovenski navezi, ki se je začela leta 1945 na relaciji Edo Brajnik – Shaide Dan. Šlo je za tihotapljenje orožja za osamosvojitev Izraela izpod britanske nadoblasti in vzpostavitev izraelske države ter transport judovskega prebivalstva po koncu 2. svetovne vojne. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je to začelo nadgrajevati v gospodarsko sodelovanje in v tiho diplomacijo ter se še nadaljuje. Izrael je obiskoval tudi Milan Kučan, v nekem trenutku sta se tam znašla skupaj z Darkom Horvatom, verjetno ne po naključju. In posli so stekli.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
