Piše: G. B.
V novi številki Demokracije, ki tudi tokrat zaradi praznika prihaja v prodajo dan prej, pišemo o novih razkritij grehov ljubljanskega župana Zorana Jankovića, hkrati pa se sprašujemo, ali bo leto 2026 prineslo osvoboditev Slovenije izpod okov tranzicijske levice in njenih botrov. Pišemo o tem, kako sedanja vladajoča elita zalaga državne medije z denarjem in jih s tem podkupuje, račun pa plačuje narod. Pišemo o tem, kako koalicija rešuje svoje ministre s preglasovanjem, objavljamo intervju z nekdanjim predsednikom Zbora za republiko Francetom Cukjatijem. Z Demokracijo boste vedeli več!
Glavno vprašanje parlamentarnih volitev ne bo samo v tem, katera stranka bo prva, pač pa tudi, ali lahko računamo na dovolj močno in enotno koalicijo. Ideal proporcionalnega sistema je namreč v čim večjem številu parlamentarnih strank, pri čemer je parlamentarni prag štiri odstotke. Po meritvah javnomnenjskih agencij – kar moramo jemati s pridržkom – bi lahko v novem sklicu DZ imeli precej višje število strank od dosedanjih pet. Po meritvah Mediane z dne 21. decembra 2025 bi se lahko v DZ prebilo osem ali celo devet strank. To bi seveda močno otežilo iskanje soglasja in tudi sestavo koalicije, predvsem v primeru, če bodo to zlasti manjše »kruhoborske« leve stranke (Mi, socialisti, Levica+Vesna itd.) pa tudi prorusko orientirana Resni.ca. Jasno je namreč, da nobena od teh ne bo vstopila v koalicijo z zelo verjetno zmagovalno SDS, prav tako ni povsem jasno, kako bodo ravnali Logarjevi Demokrati. NSi je sicer na stabilnem četrtem mestu, medtem ko je SLS Tine Bregant daleč zadaj in bo težko ulovila parlamentarni prag ob močni konkurenci nekaterih »kruhoborcev«, kot sta denimo Karl Erjavec pa tudi Vladimir Prebilič. Za slednjega se je že vedelo, da bo zdrsnil na lestvici, potem ko se je uprl načrtom Milana Kučana, da bi se predvolilno povezal s svojo prejšnjo stranko (SD).
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Svoje medije zasipajo z našim davkoplačevalskim denarjem
Odločanje o spremembi zakona o RTV je obstruirala SDS, češ da ustavno sodišče še ni izreklo mnenja o tem, ali je zakon v skladu z ustavo. Spomnimo: pred dvema letoma so ustavni sodniki veljavnost zakona »zadržali«, a po razvpitem obisku tedanje podpredsednice Evropske komisije Věre Jourove je prišlo do spremembe: zakon je začel veljati, ustavno sodišče pa je o (ne)ustavnosti zakona molčalo. In molči še danes. Namesto tega bo lahko RTV iz državnega proračuna potegnila več sredstev. Vendar podobno velja tudi za STA. Direktorica UKOM Petra Bezjak Cirman je namreč podpisala višjo letno pogodbo glede vladnega financiranja javnega servisa STA, in sicer po novem s skoraj 20 odstotki večjo finančno pogačo. Ali povedano v finančnem jeziku: 650 tisoč evrov več kot v letu 2025. Ob tem velja spomniti, da je STA v celoti v državni lasti, poslovni in uredniški vrh so si nastavile vladajoče stranke, nedavno se je na STA kot uredniški funkcionar po krajšem »izletu« na Siol vrnil Mihael Šušteršič. Vlada je tako določila tudi pogoje in merila, po katerih bo lahko dodatne davkoplačevalske milijone delila medijskim tajkunom, od Stojana Petriča do Martina Odlazka.
O prihodnosti Slovenije bomo odločali 22. marca
Ozadje odločitve sega v oktober leta 2025, ko je predsednica Pirc Musarjeva napovedala, da bodo volitve potekale marca – natančneje 15., 22. ali 29. –, da bi se izognili preveliki bližini velikonočnih praznikov in zagotovili nemoten potek volilnih opravil. Odlok o razpisu volitev bo podpisan v začetku januarja 2026, volilna opravila pa naj bi stekla 12. januarja. Ta datum je za mnoge analitike presenečenje, saj redne volitve po štiriletnem mandatu zdajšnje vlade pod vodstvom Roberta Goloba (Gibanje Svoboda) padejo na april, vendar je predsednica izkoristila ustavno možnost, da rahlo pospeši proces. Politični opazovalci menijo, da bi to lahko vplivalo na dinamiko kampanje, saj bo strankam na voljo manj časa za priprave, hkrati pa bo volilna tekma potekala v zgodnjepomladnem obdobju, ko so teme, kot so zdravstvena reforma, pokojninska varnost in gospodarska rast, še posebej aktualne.
Intervjuja: France Cukjati in Karel Zelenko
»Vsaka mafijska združba ima svoje punkte rednega srečevanja. Gre za koordiniranje delovanja in ohranjanje notranje discipline. Drug drugega potrebujejo, drug drugega ščitijo. Na takih zaupnih srečanjih se verjetno ne pogovarjajo o državniških problemih, lajšanju težav dolgotrajne oskrbe, čakalnih dob v zdravstvu, stanovanjskih problemov mladih družin, stalnega naraščanja nezakonitih migracij, kriminala, posilstev … zelo verjetno pa teče beseda o ohranjanju vzvodov oblasti, kadrovanju na pomembna mesta, čiščenju janšistov, finančnih tokovih … o vsem tem torej, kar sogovorcem leži globoko v jedru osebnega interesa. In kar jih povezuje,« je v intervjuju za Demokracijo povedal zdravnik, teolog, publicist in nekdanji poslanec France Cukjati.
Za Demokracijo je spregovoril tudi stoletnik Karel Zelenko, sicer znani likovni umetnik. »Osnova mojih grafik je družbenokritična. Slednje niso toliko navdihnili dogodki pri nas, temveč moji obiski Belgije, Nizozemske itn. Tam sem lahko videl prekrasne stare hiše, ki pa so bile prepredene z električnimi kabli in s svetlobnimi reklamami. Lepa zgodovina in arhitektura, ki je izražala duha svojega časa, je bila sedaj prekrita z oglasi za Coca-Colo in podobno. Podoben primer je »sodoben« Božiček v njenih barvah,« je med drugim dejal.
Škodljivi levičarski minister Mesec preživel interpelacijo
Za razrešitev Luke Mesca je po koncu razprave glasovalo 29 poslancev, proti jih je bilo 44, preostalih 13 pa v dvorani ni bilo ali vsaj navzočnosti v času glasovanja niso prijavili. Mesec je tako ostal na položaju, kar je bilo pričakovano zaradi koalicijske večine. Podprli so ga v strankah Svoboda, SD in Levica z izdatno podporo provladnih medijev. Kot zanimivost povejmo, da je MMC (portal RTV Slovenija) na spletni strani že precej pred glasovanjem objavil pompozen naslov, da je Mesec prestal interpelacijo. Vse je bilo torej zračunano vnaprej. To je bila že 14. interpelacija v mandatu vlade Roberta Goloba, ob takšnem glasovalnem valjarju (pričakovano) nobena doslej ni uspela, je pa vsaka posebej prinesla nova razkritja. Koalicija je interpelacijo uradno označila za politično motivirano in brez konkretnih argumentov, v opozicijskih SDS in NSi pa so vztrajali pri očitkih o odgovornosti ministra kot vladnega koordinatorja za romska vprašanja.
Nova razkritja, ki bremenijo Jankovića in njegovo druščino
Najnovejša razkritja v zvezi z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem so v veliki meri povezana z oddajo Tarča na RTV Slovenija. V njej so v drugi polovici decembra 2025 večkrat objavili podrobnosti iz zahteve Specializiranega državnega tožilstva (SDT) za sodno preiskavo zoper župana Jankovića in povezane osebe. Po mnenju pravnih strokovnjakov gre za sistemsko korupcijo, pri kateri ljubljanska mestna uprava in upravna enota delujeta kot »država v državi«. Denar naj bi tekel za skoraj vsako pomembnejše gradbeno ali uporabno dovoljenje, pri čemer naj bi župan Janković bodisi neposredno zahteval donacije, bodisi pa je sistem deloval z njegovo molčečo privolitvijo in prek zaupnikov. Gre za izjemno resne očitke, če bodo dokazani na sodišču, pa lahko pomenijo eno največjih korupcijskih afer v samostojni Sloveniji. Ta čas je večina zadev še v preiskavi oziroma v sodnih postopkih, ki se vlečejo že vrsto let.
Knjižna uspešnica Utišani opozarja, da nadzor nad besedami prinese nadzor nad mislimi
Konec lanskega decembra je v prostorih Društva za vrednote slovenske osamosvojitve in Muzeja VSO v središču Ljubljane potekala predstavitev knjige Utišani: nadzor nad besedami prinese nadzor nad mislimi ameriškega avtorja Michaela Knowlesa. Knjigo je prevedla in izdala založba Nova obzorja, o njej pa sta govorila televizijski voditelj in direktor Novih obzorij Boris Tomašič ter prvak SDS Janez Janša, ki je h knjigi prispeval tudi predgovor. V pogovoru, ki ga je vodil Tomašič, je beseda tekla predvsem o tem, kako so levičarji ugrabili nekatere besede, spreminjali izrazje prek kulturne vojne in sprevračali resnico. Janez Janša je na kratko opisal glavne koncepte levičarjev, kot sta represivna toleranca in politična korektnost, ki jih uporabljajo za utišanje drugačnih mnenj. Ker je šlo ravno za božičen čas, sta se dotaknila tudi vojne proti božiču. Janša je izpostavil zaničevalen odnos zdajšnje oblasti do božiča, saj je slednja sklicala sejo na sveti večer, 24. decembra. »Celo v Velenju, ki ni ravno krščansko mesto, so v šolah dali otrokom prosto, medtem ko oblast sklicuje za ta dan sejo,« je ob tem pripomnil.
V tedniku Demokracija si lahko preberete številne pronicljive in analitične kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Andrej Sekulović, Bogdan Sajovic, Jože Biščak, Matevž Tomšič, Andrej Umek, Stane Granda, Borut Korun in Igor Kovač.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
