Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracíja lahko preberete sporočila slovenskih škofov ob nedavnem prazniku Marijinega vnebovzetja, pri čemer jih tudi analiziramo, saj nekatera od teh sporočil močno vznemirjajo slovenske levičarje. Se torej vračamo v čase Rodetovih pridig na Brezjah? Objavljamo tribuno Petra Hribarja, nečaka s strani partizanov umorjenega podjetnika Rada Hribarja, ki ustanavlja Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje. Objavljamo tudi Veliki intervju z zgodovinarsko dr. Tamaro Griesser Pečar, ki opozarja, da v Sloveniji na politični ravni ni bilo prave prelomnice med totalitarnim režimom in demokracijo. Pišemo tudi o nezakonitih kadrovskih čistkah Golobove vlade, pri čemer izpostavljamo primer Leona Cizlja, ter o tem, kako se vladajoči ne znajo spoprijeti s problematiko Romov.
Na Brezjah je vsako leto najbolj obiskana slovesnost ob prazniku Marijinega vnebovzetja. Kot že po tradiciji osrednjo mašo vodi ljubljanski nadškof, sedaj je to Stanislav Zore, sicer frančiškan, nekdanji rektor Marijine bazilike, prevajalec, pesnik in pred imenovanjem za ljubljanskega nadškofa in metropolita (2014) provincialni minister slovenskih frančiškanov. Neke vrste brezjanski »domačin« torej. »Morda naš čas, v katerem doživljamo vso silovitost in hkrati nemoč človekovega uma, na poseben način potrebuje življenje in odnose, ki izhajajo iz logike daru. Samo tako bomo lahko nehali biti drug drugemu tekmeci. Samo tako bomo drug drugega nehali ogrožati. Samo tako se drug drugega ne bomo več bali. Samo tako bomo lahko ustvarjali odnose, v katerih ne bo nihče postajal sredstvo za uveljavljanje in uresničevanje drugega. Samo tako bomo lahko besedi brat in sestra začeli uporabljati v Frančiškovem duhu,« je 1. oktobra 2014 zapisal frančiškanskim bratom pred praznikom sv. Frančiška (2014). In zdi se, kot da te besede odmevajo prav te dni. Je torej čas delitev znotraj Cerkve na Slovenskem mimo? Projekt sinode, ki je sicer zajel vso Cerkev in sedaj prehaja v sklepno fazo, je očitno prinesel tudi pot spreobrnjenja in prenove. Zato so škofje – kakor je videti iz objavljenih govorov –govorili o duhovnem pomenu praznika, pri čemer ni manjkalo glasnih opozoril glede aktualnih razmer. Političnih razprav ni bilo zaznati ne glede na to, da svetopisemsko berilo na ta praznik iz Knjige razodetja omenja »ognjeno rdečega zmaja«, ki se bori proti Mariji in Bogu.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Nezakonite čistke vladajočih – primer prof. dr. Leon Cizelj
Koalicija (Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba je takoj po ustoličenju začela s prevzemanjem vzvodov oblasti v gospodarstvu. Oblast so prevzeli 1. junija 2022, nato pa po hitrem postopku med drugim državnemu zboru predlagali odpoklic dveh članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH), mag. Boža Emeršiča in prof. dr. Leona Cizlja. Slednji je vložil tožbo in uspel. Upravno sodišče je zdaj, po dveh letih, odločilo, da je bila razrešitev Leona Cizlja nezakonita, država pa mora povrniti vse stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Državo je zastopalo Državno odvetništvo RS. Leona Cizlja je državni zbor kljub številnim opozorilom o nezakonitosti sklepa razrešil 22. junija 2022 na predlog vlade, ki je domnevno presodila, da ne izpolnjuje zakonskih pogojev za člana nadzornega sveta. Cizelj je že ob razrešitvi opozoril na »brutalno politično kadrovanje nove vlade. Brutalno predvsem v smislu, da s polresnico ali pa mimo dejstev utemeljiš neko stvar, ki ne drži, sploh ko je več komisij in tudi parlament je v nekem trenutku menilo, da so moje izkušnje primerne, zdaj pa ta isti parlament v nekoliko drugačni sestavi ugotovi, da moje izkušnje že takrat niso bile primerne. Zadeva je malce skregana sama s sabo.«
Intervjuja: dr. Tamara Griesser Pečar in Luka Gojkošek
Zgodovinarka in avtorica knjige »Razdvojeni narod« dr. Tamara Griesser Pečar je za Demokracijo spregovorila ob spominskem dnevu na žrtve totalitarnih režimov. »Med nacionalsocialističnim, fašističnim in komunističnim sistemom so močne ideološke in politične paralele. Izvirajo iz istih korenin. V vseh primerih zasledimo to, kar je značilno za totalitarne režime,« je med drugim dejala. Opozarja, da prave prelomnice med totalitarizmom in demokracijo pri nas ni bilo, vrača se tudi verbalni delikt.
Mladi glasbenik, poklicni organist in profesor Luka Gojkošek pa je v pogovoru za Demokracijo spregovoril o glasbi, pa tudi svojem udejstvovanju v debatah glede družbe in politike. »Kot kristjan sem spoznal, da je moja vest najbolj mirna takrat, kadar ob krivicah v naši družbi ne mižim, temveč nanje opozarjam in jih pomagam odpravljati, še posebej takrat, kadar jih drugi ne. Seveda pa ima tovrstno izpostavljanje visok davek. Marsikdo je pretrgal stike z mano, vsake toliko prileti kakšna grožnja, ljudje po internetu me redno ponižujejo in zmerjajo z vsem mogočim,« je med drugim dejal.
V Republiki Sloveniji poteka kulturna vojna
Po drugi svetovni vojni v Evropi so komunistične oblasti na ozemlju RS umorile več deset tisoč vojnih ujetnikov in civilistov različnih narodnosti, med njimi več kot 15.000 prebivalcev Slovenije oziroma en odstotek prebivalstva. Predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman se je odzval na poziv ministrstva za pravosodje in poslal dopolnitev Prvega poročila Republike Slovenije o uresničevanju mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnimi izginotji. V dopisu dr. Dežman med drugim omenja, da pristojna komisija ves čas svojega delovanja opozarja na to, da »Republika Slovenija ne izpolnjuje svojih obveznosti do žrtev najhujših mirnodobnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na ozemlju RS, ko so po drugi svetovni vojni v Evropi komunistične oblasti na ozemlju RS umorile več deset tisoč vojnih ujetnikov in civilistov različnih narodnosti, med njimi več kot 15.000 prebivalcev Slovenije oziroma en odstotek prebivalstva«.
Nasilje Romov na Kočevskem se krepi; vladajoči problematiki niso kos
Romsko nasilje v Kočevju se krepi. Prejšnji teden so ponoči streljali v osebni vozili, nato so napadli policista. Prebivalci Kočevja pa že dolgo opozarjajo, da se zaradi naraščajočega nasilja in kriminala nekaterih Romov ne počutijo varne. Do streljanja je prišlo v nedeljo, 11. avgusta, zvečer, ko so policisti v Kočevju pri nadzoru prometa začeli ustavljati osebno vozilo. To ni ustavilo, voznik in njegov sopotnik sta nato vozilo ustavila na travniku in s kraja zbežala. Za volanom je sedel mladoletni voznik, Rom. Ko so ga policisti prijeli, je do njih prišlo večje število Romov in Rominj, ki so z udarci, odrivanjem in grožnjami policistom želeli preprečiti prijetje mladoletnega voznika. Na spletu kroži celo posnetek, kako je skupina napadla vsaj enega od policistov in ga brcala. Ljudje so ogorčeni. S Policijske uprave Ljubljana pa so sporočili, da so policisti trem nasilnežem odvzeli prostost. Dva policista sta bila laže poškodovana, ena od romskih napadalk je v službeno policijsko vozilo vrgla kamen in ga poškodovala. Na te nasilne dogodke je opozoril tudi Robert Tomazin, občinski svetnik (SDS), nekdanji generalni direktor družbe Slovenski državni gozdovi in kandidat za novega kočevskega župana. Občino je doslej vodil Vladimir Prebilič, ker pa je bil izvoljen za evropskega poslanca, bodo v Kočevju oktobra nove županske volitve. Tomazin je spomnil, da se z romsko problematiko na vladni ravni neuspešno ukvarja medresorska delovna skupina za Rome. Spomladi lani pa je bila njena koordinacija prenesena iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba na ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Boštjan Poklukar. Tomazin je poudaril: »Teh preigravanj in prenašanj pristojnosti imamo občani Kočevja dovolj.«
Bolj kot knjiga o Kučanu kronika življenja pod socializmom
Najnovejša knjiga Igorja Omerze (Milan Kučan in Udba) ima 557 strani, vsebuje torej marsikaj. Bolj kot o Kučanu govori o komunistični tajni policiji. Knjigo bi še najbolje označili, če bi rekli, da gre za podrobno kroniko slovenske politike med letoma 1969 in 1990. Milan Kučan postane pravi junak Omerzove knjige, ko postane predsednik ZKS (1986) in s tem neposredno vpleten v − oz. odgovoren za − delovanje Udbe; sicer je Kučan član slovenskega političnega vrha, ki je enako, nemara celo manj kot drugi člani naslovnik rednih in nadvse pogostih poročil politične policije. Na tej točki je potrebno opozorilo: gradiva, ki ga uporablja Omerza, je veliko, mnogo več pa so ga slovenski komunisti, najbrž ne brez Kučanovega spodbujanja, uničili v času pred volitvami leta 1990 in po njih. Kučan torej v času med letoma 1986 in 1990 ni bil le vrhovni pokrovitelj Udbe, ampak − vsaj v času okrog volitev − (glavni?) pobudnik prikrivanja dokazov o njenem delovanju. Predvsem zaradi tega je naslov Omerzove knjige utemeljen.
Rado in Ksenija – Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje
Obrazložitev zamisli za novo pot prek neposrednega osebnega odpuščanja potomcev v imenu pokojnih žrtev potomcem storilcev zločinov v medvojnem in povojnem času s ciljem v razumni prihodnosti doseči resnično pomiritev in spravo. Zamisel temelji na splošno sprejetem strinjanju in soglasju, da gre pri odpuščanju za eno najvišjih moralnih vrednot človeške etike, in na spoznanju, da so posledice dejanja odpuščanja vselej pozitivne za obe prizadeti strani in v določeni meri tudi za širšo okolico. Zavedati pa se moramo, da gre pri osebi, ki razmišlja o odpuščanju, za dolgotrajen proces osebnega etičnega zorenja, povezan z močnim čustvovanjem. Spočetka močni negativni in odklonilni občutki morajo preiti v novo, pozitivno usmerjeno kvaliteto. Opravka imamo z dolgotrajnim osebnim bojem in bojem z okolico, v kateri velikokrat prevladuje sovražnost in odklonilnost, zelo pogosto indolentnost ali pa samo preprosto nakazana želja po nevpletenosti, dosti redkeje tiha podpora in plašna želja po svetovanju, zelo redko pa odločna, neprikrita in direktno izražena podpora. Lahko ocenimo, da je oseba, ki gre skozi ta proces transformacije iz zlega v dobro, pri vseh teh notranjih bojih bolj ali manj zelo osamljena, definitivno pa pri sprejetju končne odločitve popolnoma sama. Pomemben je rezultat, kajti odložitev strašnega bremena in posledično olajšanje sta vsekakor cilja, za katera je vredno pretrpeti marsikaj.
V tedniku Demokracija lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Matevž Tomšič, Bogdan Sajovic, Vida Kocjan, Vinko Gorenak, Peter Jančič, Mitja Iršič, Borut Korun, Andreja Valič Zver in Andrej Umek.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
