Piše: Vida Kocjan, Janja Strah
Kandidatka Milana Kučana in Danila Türka, pomembnih akterjev vzporednega mehanizma globoke države, kakor je v svoji knjigi razkril avtor Rado Pezdir, za predsednico države je Nataša Pirc Musar. Pri kandidaturi jo podpira 14 posameznikov, prav vsi pa pripadajo levemu političnemu polu.
Pirc Musarjeva je pravnica. Kariero je začela v novinarskih in voditeljskih vrstah. Leta 2001 se je kot vodja službe za korporativno komuniciranje zaposlila v družbi Aktiva Group v lasti tranzicijskega tajkuna oziroma pidovskega tajkuna Darka Horvata, ki je obogatel z latninskimi certifikati. Horvatov sodelavec je bil tudi Natašin partner in mož Aleš Musar. Horvata v svoji knjigi z naslovom Vzporedni mehanizem globoke države omenja Rado Pezdir, ki navaja, da je Horvat leta 2003 prek svojega nizozemskega podjetja Aktiva Holdings postal solastnik izraelskega holdinga IDB Holding Corporation. Povezan je bil tako z globoko državo, Milanom Kučanom in Izraelom. Pričevanja in dokumenti so srhljivi.
Pomenljiva pot
Pirc Musarjeva je kariero nadaljevala na Vrhovnem sodišču RS, kjer je bila direktorica Centra za izobraževanje in informiranje. Julija 2004 jo je državni zbor na predlog predsednika države Janeza Drnovška izvolil za pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja. Ustanovo Informacijski pooblaščenec RS je začela voditi 31. decembra 2005. Na predlog Danila Türka jo je državni zbor maja 2009 znova izvolil za informacijsko pooblaščenko, mandat je končala julija 2014. Že aprila 2014 se je potegovala za direktorsko mesto na RTV Slovenija, a ni bila izbrana. Nato je oktobra 2014 ustanovila pravno pisarno. V vsem tem obdobju je obogatela.
Dača ni naključje
Pirc Musarjeva je novico o svoji kandidaturi sporočila kar iz podeželske vile, edine ruske dače v Sloveniji, ki jo je okoli leta 1890 zgradila priseljena ruska družina. Od leta 2016 je v solastništvu zakonskega para Pirc Musar. Aleš Musar velja za enega od tajkunov in najpremožnejših Slovencev. Pogosto posluje prek podjetij s sedežem v davčnih oazah v Evropi in drugje po svetu.
Vila je bila del stečajne mase podjetja GEC.IN Sončne elektrarne, Musar pa je njen lastnik formalno postal prek podjetja Aurud, ki ga je ustanovil nekaj tednov pred tem, obvladoval pa prek nemškega podjetja Aulon Gmbh.
Več si lahko preberete v novi številki Demokracije!
