10.1 C
Ljubljana
torek, 7 maja, 2024

V novi Demokraciji preberite intervju z državnim svetnikom Brankom Tomažičem: »Birokracija v kmetijstvu je neizmerna ter nikakor ni v korist kmetov in pridelovanju hrane«

Piše: Lucija Kavčič

Pogovarjali smo se z Brankom Tomažičem, članom Državnega sveta RS, ki se ukvarja predvsem s kmetijsko politiko, bil pa je tudi predlagatelj veta na novelo Družinskega zakonika, ki ga je DS nato tudi izglasoval. Tomažič pravi, da je hrana strateško orožje in se zavzema za prehransko varnost Slovenije, ki je danes premajhna.

DEMOKRACIJA: Gospod Tomažič, do kmetijske politike ste zelo kritični. Omenjate zakon o kmetijstvu in njegove spremembe ter pravite, da se vedno spremeni v škodo kmetov. V čem vse je zakon čedalje slabši?

Tomažič: Zakon o kmetijstvu je naša mala ustava, z njim se ureja vse, kar se v kmetijstvu dogaja. Zato je prav, da je življenjski, transparenten in ne samo omejevalen ter da kmetstvo in skrb za okolje usmerja z razumnimi predpisi. Vedno več je predpisov, ki kmeta tako predalčkajo ali omejujejo, da je težko vse izpolnjevati, samo kmetovanje pa zato postaja oteženo in utrujajoče. Nobena panoga v Sloveniji ni tako nadzirana in predalčkana. Res da pridelujemo hrano, ki mora ustrezati določenim parametrom in biti zdravstveno neoporečna. Vendar naša hrana ni tako zdrava in dobra zaradi zakonodaje, ampak zaradi neokrnjene narave in slovenskih kmetov, ki kmetujejo še tradicionalno in so pošteni do narave in potrošnika.

V petih letih smo zakon o kmetijstvu spreminjali vsako leto. Nekaj sprememb moramo sprejeti zaradi EU, večino pa predlagajo birokrati, ki imajo neomejeno število idej, kako še dodatno postaviti ovire in pogoje za kmetovanje. Kmet sploh ni več svoboden pri svojem delu.

V lanskem letu sem ob obravnavi predloga na KGZS predlagal, naj zakona ne podpremo, ker je v njem spet preveč omejitev, preveč nadzora, podajanja podatkov, poročanja o naši prodaji pridelkov in proizvodov, kar je sedaj sicer opuščeno, ter nalaganja nepotrebnih analiz. Sem namreč proti temu, da si naše institucije postavijo v zakon določene naloge in da na račun takšnih analiz iščejo svojo eksistenco. Sam sem bil proti, žal pa nekateri kmetje nimajo hrbtenice ter se hitro uklonijo in dvignejo roko. Razprava o predlagani noveli zakona bodo v začetku februarja obravnavali na seji komisije za kmetijstvo DS RS in nato v odboru DZ RS. Seznanjen sem, da je predlagatelj MKGP upošteval le del naših predlogov. Zato bom po vsej verjetnosti nasprotoval predlogu ali se vzdržal glasovanja o zakonu.

Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine