Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija lahko preberete, kaj prinaša prvi sveženj davčnih sprememb, ki jih je Golobova vlada poslala v državni zbor brez soglasja Ekonomsko -socialnega sveta. V prvi vrsti pa prinaša višje davke, s čimer nas bodo v prihodnje še huje molzli. Razgaljamo neverjetno dvoličnost in aroganca vladajočih tranzicijskih levičarjev, ki povsem po putinistično v državnem zboru preprečujejo opoziciji nadzor nad delovanjem vlade, še zlasti pa preprečujejo možnost za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi preiskovala Golobove biznise z električno energijo in bi jo vodil član opozicije. Objavljamo intervjuje s Tomažem Štihom, Mojco Škrinjar in Moniko Gregorčič ter številne analitične kolumne in tribune. Z Demokracijo boste vedeli več!
Vlada je na vrat na nos, ne da bi se Ekonomsko-socialni svet (ESS) sploh izrekel o tem, na petkovi dopisni seji potrdila sveženj predlogov davčnih sprememb. Spremeniti nameravajo kar šest zakonov, in sicer zakone o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb, o davku na dodano vrednost, o davčnem postopku, o množičnem vrednotenju nepremičnin in o davčnem potrjevanju računov. Spremembe naj bi veljale že s 1. januarjem 2025, mora pa jih potrditi še državni zbor, kjer pa ob takšnem glasovalnem stroju, kot ga ima zdajšnja koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica), to ne bo predstavljalo večje težave. Finančni minister Klemen Boštjančič je v javnosti zatrjeval, da predloge predstavljajo že od februarja dalje, vendar ga je Ivan Simič hitro postavil na laž. To pomeni, da imamo lažnivega finančnega ministra. Gospodarski minister Matjaž Han se ponižno posipa s pepelom, minister za delo Luka Mesec pa je poniknil. V eno od televizijskih oddaj se je prejšnji teden oglašal iz Francije. Dopustniki pač. Davki pa?
Iz vseh odgovorov je razvidno, da želi vlada samo povečati davčne prilive. Ker bo v prihodnjih tednih pripravljala tudi državni proračun za prihodnje leto, je na dlani, da je cilj teh hitrih sprememb priprava proračuna z visokimi davčnimi prihodki. Pomenljivo je tudi, da vodilni v reprezentativnih sindikatih molčijo. Sindikati kot člani ESS se na predloge vlade glede davčnih sprememb ne odzivajo, predstavniki gospodarstva pa so kritični.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija lahko še preberete:
Parlamentarni putinizem Goloba in Klakočar Zupančičeve
Očitno opozicija še ni obupala nad poskusi, da bi se vendarle ustanovila komisija, ki bi jo vodil član katere od opozicijskih strank. Vendar tudi Klakočar Zupančičeva še vedno vztraja pri tem, da takšne komisije ne sme biti. Menda pa naj bi bila prav ob koncu parlamentarnih počitnic dobila ukaz, da mora za vsako ceno preprečiti ustanovitev takšne preiskovalne komisije – tudi za ceno kršitve ustave. »Predsednica državnega zbora, ki se ima za prvo zaščitnico Ustave RS in pravne države, nadaljuje z lomastenjem po ustavi in Poslovniku DZ. 30 poslancev poslanske skupine SDS in Nova Slovenija je 21. 8. 2024 podalo zahtevo za sklic izredne seje s točko sprejetje akta o ustanovitvi preiskovalne komisije. UKZ nas je obvestila, da dokler predlagatelji akta o preiskovalni komisiji gradiva ne popravimo, ne bo sklicala izredne seje,« je v drugi polovici avgusta zapisala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. No, dejstvo je, da skuša tranzicijska levica na dva načina preprečiti ustanovitev omenjene komisije. Najprej z zahtevo po reviziji zahteve za odreditev preiskovalne komisije in potem še z implementacijo novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki bi ustanovitev preiskovalne komisije podvrgla presoji ustavnega sodišča, če bi bila za to podana zahteva. Kontroverzna Klakočar Zupančičeva pa si je poleg tega tudi omislila, da ne bo sklicevala izrednih državnozborskih sej – četudi bi jo k temu zavezovala ustava. To pa pomeni že suspenz ustavne ureditve države.
Vlada z odlokom zvišala rtv prispevek, napovedala tudi nove medijske zakone
Z novim letom bo RTV-prispevek tako višji za 1,27 evra in bo znašal 14,02 evra. Golobova vlada je prejšnji četrtek potrdila odlok o 10-odstotnem zvišanju RTV-prispevka, ki od leta 2012 znaša 12,75 evra. Po seji vlade je podpredsednik vlade Matej Arčon, pristojen za komuniciranje, dejal: »Kot vlada smo se obnašali kot odgovoren ustanovitelj, zavedamo se stanja v samem zavodu. Ne nazadnje tudi ta prispevek zadnjih 12 let ni bil spremenjen, nobena vlada se s tem ni znala soočiti in vemo, kaj vse se je v 12 letih spremenilo.« Po besedah ministrice Vrečko so se za zvišanje RTV-prispevka odločili po dolgotrajnih pogovorih. Na omenjeni seji vlade so tako obravnavali dve točki, povezani z RTVS, in sicer najprej izhodišča sprememb zakona o RTVS, zatem pa so potrdili tudi odlok o zvišanju prispevka. Tako Arčon kot ministrica sta ob tem spomnila, da je bila v začetku mandata te vlade RTVS deležna številnih sprememb, ki jih je prinesla novela zakona o RTVS in katere namen je bil umik politike iz javnega zavoda. »Zdaj nas čakajo tudi spremembe same organizacije in delovanja javnega zavoda, ki so povezane tudi s financami. Zavedamo se, da ta povišica ne bo rešila vseh težav, da je veliko na sami organizaciji in sanaciji zavoda,« je poudaril Arčon.
Intervjuja: Tomaž Štih in Mojca Škrinjar
»Levica ne razume, da najemnine niso odvisne od tega, v čigavi lasti je stanovanje, ampak od tega, koliko je stanovanj. Če je na Dunaju država pol stoletja gradila stanovanja, to ne pomeni, da je državna graditev optimalen model, lahko so jih hudo preplačali, ampak da je tam zato velika ponudba stanovanj. Mi nimamo pol stoletja za ureditev tega problema in zato moramo angažirati nekaj, kar je veliko večje in učinkovitejše od države. Trg,« je v intervjuju za Demokracijo pojasnil publicist Tomaž Štih, ki že nekaj časa deluje v Veliki Britaniji, v preteklosti pa je bil programski tajnik Državljanske liste.
Pedagoginja in nekdanja poslanka SDS Mojca Škrinjar pa je ob začetku šolskega leta spregovorila o šolstvu: »Naše šole, od osnovne do fakultet, poučujejo na zastarel način. Piflanje. In tu imajo ženske več »zicledra«. Zato imajo boljši učni uspeh. Ta pa edini odloča o vpisu na fakultete, žal. In to je treba nujno spremeniti, vpisne pogoje, uvesti bolj kreativne sprejemne izpite in načine poučevanja.«
Dr. Vasko Simoniti: Človekove pravice v Sloveniji danes – 2. del
Svobodna demokracija je krhka, zato potrebuje za svojo ohranitev zaveznika v drži posameznika-državljana, ki je sposoben prepoznavati vsakokratni družbeni in politični položaj v državi. Čim bolj bo temeljila presoja posameznika, ki izkazuje svojo politično voljo na vsakokratnih volitvah, na čustveni ravni, manj pa na razumski, tem večja je možnost, da bo trdnost svobodne demokracije slabela. Kot smo deloma že opozorili, je eden od izjemnih rezultatov delujoče svobodne demokracije tudi relativno visoka stopnja splošne blaginje. In ni samo revščina tista, ki nosi v sebi pasti populizma, ampak jih nosi v sebi tudi blaginja. Blaginja omogoča, da se večina začne pogrezati v zadovoljno (politično) nezainteresiranost, s čimer se politična elita vse bolj odmika od večine. Naravna vez med državljani in političnimi odločevalci izgublja razumsko podlago. Namesto nje se vzpostavlja enostavna čustvena vez med ljudsko maso in politično elito. V prostor vstopa strankarski in od politike odvisni lažni civilnodružbeni politični populizem, ki krni vsebinsko podobo svobodne demokracije. K tej družbeni značilnosti v zadnjem obdobju izrazito pomaga razbohoteno potrošništvo. Razvedrilni programi, ki v potrošniški množičnosti prednjačijo (npr. nogomet in popglasba), so postali pomembni »industrijski« korpus z vse bolj izrazitim političnim pomenom. Z določeno obliko propagande, ki omogoča nadzorovanje in po potrebi usmerjanje množic, si namreč politika in razvedrilni programi podajajo roke. Sicer bolj zapleten in mnogoplasten množični razvedrilni program, kot je bil nekdaj v antiki, dobiva značaj političnega populizma, ki ga označuje stara rimska maksima: »Kruha in iger« (»Panem et circenses«). Razvedrilo kot družbeni pojav dobiva vse večje razsežnosti. Meja med razvedrilom in delovno obveznostjo se briše in postavlja med njima enačaj. Enostavno čustvovanje, ki se veže samo na sitost in razvedrilo (= delovno obveznost), pa vodi, glede na potrebe vse bolj od državljanov odtujene oblasti, v zaobidenje pravil in rahljanje zapletenih družbenih razmer in odnosov v sicer interesno razprti družbi svobodne demokracije. Človekove pravice in svoboščine postanejo v taki družbi arbitrarno priznane in selektivno spoštovane, v celoti pa ogrožene.
Milan Gregorič: Kdo je pohabil slovensko demokracijo?
Neizpodbitno je, da je slovenska levica tudi po zaslugi žametne tranzicije ohranila nadzor nad glavnimi vzvodi realne družbene moči, kot so kapital, mediji, represivni organi, civilna družba, šolstvo, kultura idr., ter prek njih obvladuje večino družbenih podsistemov. Po potrebi jih tudi zlorablja v svojih brutalnih spopadih za oblast in v bitkah pri oblikovanju javnega mnenja (Kramberger, afera Patria in drugi brutalni poskusi sodnega oz. političnega umora Janše, Kangler, Trenta, kraja Janševega poslanskega mandata, kolesarji in poskusi uličnih prevratov, kadrovski pogromi na RTV s podporo ustavnega sodišča idr.). Ob nekaterih volitvah je pomladna stran nekoliko pomešala štrene globalni državi v oblastnih organih, a v preostalih družbenih podsistemih se stvari niso bistveno spremenile.
Zgodovinska zmaga AfD na deželnih volitvah
Prvi dan septembra so v nemških zveznih deželah Saški in Turingiji potekale deželne volitve, ki so močno razburile osrednje medije in vladajočo levo liberalno kliko, saj so potrdile njihove največje strahove; naraščajočo priljubljenost Alternative za Nemčijo (AfD), konservativne desne stranke, ki ostro nasprotuje množičnim migracijam in velja za protiglobalistično opcijo, povezana pa je z identitarnim gibanjem in podpira koncept remigracije. Kljub medijski kampanji, da gre za »skrajno desnico«, in vsem represivnim ukrepom oblasti, ki želijo uničiti AfD ter nadaljevati z genocidno politiko velike zamenjave, je AfD dosegla velik uspeh, ki se bo nedvomno zapisal v njeno zgodovino kot ena prelomnih točk, saj je zmagala na deželnih volitvah v Turingiji, deželi, ki šteje približno toliko prebivalcev kot Slovenija. Na Saškem, ki ima dobre štiri milijone prebivalcev, pa je pristala na drugem mestu, medtem ko je zmago slavila Krščanskodemokratska unija (CDU). V obeh primerih se je izkazalo, da je AfD v teh dveh deželah veliko bolj priljubljena od vseh strank, ki zdaj v Nemčiji tvorijo vladajočo »semaforno« rdeče-zeleno koalicijo, ki jo vodi Olaf Scholz iz vrst socialdemokratov (SPD). Čeprav lahko v osrednjih medijih pri nas in v tujini beremo dvoumne naslove, da je »v Nemčiji prvič po drugi svetovni vojni v kateri od zveznih dežel, ki imajo očitne negativne konotacije v očeh javnosti, zmagala nacionalistična stranka«, lahko upamo, da so rezultati teh volitev le prvi veter sprememb v Nemčiji, ki nam daje vedeti, da se Nemci prebujajo in obračajo v pravo smer.
V novi Demokraciji objavljamo številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Andrej Sekulović, Bogdan Sajovic, Vinko Gorenak, Štefan Šumah, Peter Jančič, Matevž Tomšič, Andreja Valič Zver, Franci Kindlhofer in Anton Stres.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
