Piše: Gašper Blažič
Referendum o Natu − da ali ne? A to sploh ni glavno vprašanje, pač pa je igračkanje z referendumi predvsem posledica resnih razpok v koaliciji in ustvarjanje dimnih zaves.
Že takoj ko se je na dnevnem redu pojavilo vprašanje glede slovenskega članstva v Natu – izstop Slovenije sicer sodi v nabor »mokrih sanj« Levice –, je postalo jasno, da članstvo Slovenije ni pod vprašajem. Navsezadnje tudi zato, ker je za izstop iz zveze Nato potrebno »ustavno močno« politično in tudi plebiscitarno soglasje. To pomeni, da bi moral DZ za odstop od Severnoatlantske pogodbe zbrati dve tretjini glasov poslancev (najmanj 60). Z drugimi besedami: noben posvetovalni referendum o izstopu iz Nata nima zakonodajne moči, da bi lahko nadigral pravilo dvetretjinske večine. Razen morda ustavodajnega referenduma, kjer bi bila potrebna večina vseh volilnih upravičencev – to pravilo je bilo uporabljeno na plebiscitu leta 1990.
Še pomnite referendum iz leta 2003?
Poglejmo nekoliko v preteklost. Slovenija je uradno postala članica Nata le malo pred uradnim vstopom v EU (1. maja 2004). Natančneje: dober mesec dni prej. Leto dni pred tem smo Slovenci odločali o vstopu v obe povezavi na dveh referendumih, ki sta potekala isti dan. Vse skupaj se je dogajalo v času Ropove vlade, vladavine LDS torej. Med največjimi podporniki vstopa v Nato na strani vlade je bil tedanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je bil zaskrbljen zaradi notranje opozicije (in celo sabotaže) znotraj koalicijskih strank, pa tudi zaradi vloge Milana Kučana, ki je konec leta 2002 končal svoj mandat predsednika, a ostal še naprej vplivna osebnost v politiki. Nasprotniki zveze Nato so bili, vsaj formalno, zunaj parlamenta, različne skrajne levičarske skupine, pa tudi civilnodružbena gibanja, ki so se družila na Metelkovi v Ljubljani. Opozicija je vstop v Nato podpirala, še zlasti SDS, večji pomisleki pa so bili v SNS, ki je tako ali tako imela ves čas »ločena mnenja«. Referendum je vseeno uspel in Slovenija je postala članica Nata.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
