Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako premier Robert Golob doživlja svoj predvolilni labodji spev in skuša na vsak način sam sebe prepričati, da bo vladal še en mandat. Razkrivamo, na kakšen način SDS v času pred volitvami gradi koalicijo z volivci in kaj to sploh pomeni. Kakšno zvezo ima demokracija s tehnologijo? Objavljamo poročilo z okrogle mize, ki razkriva številne vplive tehnologije na izid volitev. Prav tako objavljamo analizo, za koliko so se realno znižale plače in pokojnine v zadnjih treh letih in kako je na to vplivala Golobova vlada. Za tednik Demokracija je ekskluzivno spregovoril disident in publicist Alejandro Pena Esclusa in pojasnil, kaj se je pravzaprav v zadnjem času dogajalo v Venezueli. Z Demokracijo boste vedeli več!
Ali se politična kariera Roberta Goloba izteka? Dogajanje kaže, da o tem ni več dvoma, vprašanje je le, na kakšen način bo »sestopil z oblasti« in kako bodo botri s pomočjo režimske medijske mašinerije skušali to preprečiti. Že v preteklih številkah Demokracije smo napovedali, da – ker so razmere podobne kot pred volitvami leta 2004 – bo globoka država skušala reševati svoj strankarski vrtiček s forsiranjem manjših strank, ki bi lahko prestopile parlamentarni prag in predstavljale jeziček na tehtnici. Torej po receptu, ki je bil uporabljen že pri Marjanu Šarcu leta 2018, ko je SDS dosegla prvo mesto in ostala v opoziciji. Toda odstotki so lahko zelo negotovi, zaradi česar tudi v Svobodi izgubljajo živce. Za tranzicijsko levico neugodno okoliščino predstavljata tudi (vsaj delni) padec Madurovega režima v Venezueli ter sesipanje teokratskega režima v Iranu – ta režim je vsaj po finančni plati povezan s slovensko globoko državo (pranje denarja v NLB). Na drugi strani je za levičarje neugodno tudi to, da sta se SDS in NSi v zadnjem času spet zbližali.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Koalicija z volivci – pot k ustavni večini razuma v Sloveniji
V slovenskem političnem prostoru se je izoblikovala zanimiva iniciativa, ki jo vodi predsednik SDS Janez Janša. Gre za tako imenovano »koalicijo z volivci za ustavno večino razuma«, kar ni klasična strankarska politična koalicija, temveč neposreden dialog z državljani. Ta pristop želi preseči tradicionalne delitve in mobilizirati široko podporo za ključne reforme, ki bi Sloveniji omogočile stabilnejšo prihodnost. Leto 2026 je za Slovenijo namreč prelomno. Po turbulentnem obdobju, zaznamovanem z epidemijo, gospodarskimi izzivi in političnimi krizami, se država sooča z vprašanjem, kako naprej. Vlada Roberta Goloba, ki je nastopila po volitvah leta 2022, je obljubila reforme na področjih zdravstva, energetike in socialne politike, a kritiki ji očitajo neučinkovitost, korupcijo in ideološko polarizacijo.
Intervjuja: Alejandro Peña Esclusa in Luka Simonič
»Očitno so se Američani oziroma predsednik Trump odločili, da bodo raje nadzorovano razmontirali levičarsko strukturo v Venezueli, kot da bi šli v neposredno invazijo in kaos ter prelivanje krvi, ki bi invaziji sledili. Maduro je resda v ameriški ječi, a vsa struktura še vedno obstaja – državna uprava, vojska, policija, strankarski aparat, polvojaške organizacije. In potem so tu še kriminalne tolpe, ki so sodelovale z režimom, domače in tuje, denimo kolumbijske, vsi mogoči plačanci in tuji teroristi, od Farca do Hamasa, ki jih je podpiral in gostil venezuelski režim … Vsi ti so oboroženi, vsi, tudi tuji »gostje«, so pomagali Maduru zatirati venezuelsko ljudstvo. Vsi ti so še vedno tam, vsi so oboroženi in še vedno nevarni,« je v intervjuju za Demokracijo povedal venezuelski disident in publicist Alejandro Peña Esclusa. Predsednik SDM Luka Simonič pa je v pogovoru za Demokracijo poudaril, da »mladi ne odhajajo zato, ker ne bi imeli radi Slovenije. Odhajajo, ker tukaj ne vidijo prihodnosti.«
Demokracija in tehnologija: Volilni procesi v dobi tehnološkega napredka
Inštitut dr. Jožeta Pučnika je 9. januarja v Ljubljani priredil mednarodno konferenco »Demokracija in tehnologija«, ki se je odvila v konferenčni dvorani hotela Grand Plaza. Na dogodku so poleg slovenskih spregovorili tudi ugledni tuji gostje. Namen konference je bil spodbuditi razpravo o tehnoloških inovacijah, sploh v luči umetne inteligence in vse večje prisotnosti spletnih tehnoloških orodij. Udeleženci so se spraševali, kako bo nova tehnologija vplivala na stare demokratične procese, integriteto volitev in dostopnost demokratične udeležbe. Prav tako so govorili o naraščajočem vplivu družbenih medijev, ki so postali tudi orodje političnih kampanj ter oblikujejo komunikacijo med volivci in kandidati ter samo javno mnenje. Čeprav tehnologija prinaša številne ugodnosti, obenem pomeni tudi nove nevarnosti, od volilnih prevar in manipulacij do dezinformacij in cenzure.
Posledica Golobove politike: Neto plače in pokojnine realno nižje
Neto plače zaposlenih pri pravnih osebah (v gospodarstvu) so se v času Golobove koalicije (Svoboda, SD in Levica) realno znižale. Posledično so v čedalje težjih razmerah tudi upokojenci. Edino zaposleni v javnem sektorju naj bi bili na boljšem, pa še to je vprašanje, če vsi. Vlada zavaja, da so bruto plače višje, pri tem pa zamolčijo, za koliko so ljudi prikrajšali zaradi višjih davkov in prispevkov. Slovenija je v letu 2025 po opozorilih fiskalnega sveta ustvarila 1,7 milijarde evrov primanjkljaja državnega proračuna. Po zamislih zdajšnje vladajoče koalicije naj bi se javnofinančni primanjkljaj v prihodnjih dveh letih še povečeval, na približno 2,1 milijarde evrov letno. In to kljub zvišanju davčnih obremenitev.
Med najslabšimi v EU po črpanju evropskih sredstev
Slovenija je bila v letu 2025 med najslabšimi državami Evropske unije pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev iz programskega obdobja 2021–2027. Po podatkih Evropske komisije je bila večino leta na zadnjem ali predzadnjem mestu med 27 državami članicami, z zelo nizko stopnjo izkoriščenosti. Ob koncu leta 2025 pa je počrpala zgolj 12 odstotkov izplačil iz proračuna EU, pa še od tega je bila polovica predplačil. Do junija 2025 je bila Slovenija na zadnjem mestu med 27 članicami EU tako po kazalnikih »dodeljena sredstva projektom« kot po porabljenih sredstvih. Do konca leta se je država na lestvici s 27. povzpela na 24. mesto, kar je zanemarljiv pospešek. Pri tem pa ni šlo za plačilo za projekte, pač pa so polovico sredstev nakazali šele v obliki predplačil. Gre za katastrofalno slabe podatke. Spomnimo. V prejšnjem programskem obdobju 2014–2020 z dodatkom dveh let, torej do leta 2022, je bila Slovenija med najboljšimi državami EU.
Dolgotrajna oskrba še vedno mrtva črka na papirju
Dolgotrajna oskrba v Sloveniji je po skoraj dveh letih od sprejetja zakona in pol leta po začetku pobiranja prispevka postala eden najbolj zgovornih primerov razkoraka med političnimi obljubami in realnostjo. Čeprav so vse pravice formalno v veljavi, sistem za večino ljudi v praksi ne deluje. Denar se pobira hitro in v velikih zneskih, storitve – zlasti na domu – pa ostajajo nedostopne, omejene ali zgolj simbolne. Mediji so sprva poročali previdno. A do konca leta 2025 so nekateri, med njimi tudi Finance, postali oster in dosleden kritik sistema, ki ga opisujejo kot: zbrali so denar, a ne znajo ali nočejo zagotoviti storitev.
V novi številki Demokracije vabljeni k branju številnih pronicljivih in analitičnih kolumn, ki so jih tokrat prispevali: Metod Berlec, Jože Biščak, Gašper Blažič, Tanja Brkić, Nina Žoher, Stane Granda, Andrej Umek, Matevž Tomšič, Borut Korun in Anton Stres.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
