Piše: G. B.
V novi številki Demokracije pišemo o tem, ali bo Zorana Jankovića končno ujela roka pravice, saj se je doslej izgovarjal, da ima kot nasprotnik Janeza Janše imuniteto. Pišemo tudi o vplivu srbskega lobija ter krepitvi dirigirane demokracije, v kateri svojo moč krepi menedžerski sloj, s čimer je povezan tudi poskus spodbijanja rezultata referenduma o evtanaziji. Objavljamo nove razkrite grehe Simona Maljevca, pa tudi obširno poročilo s predstavitve knjige “Kdo vam laže” na knjižnem sejmu.
Jankovićeva karierna pot je zaznamovana z več preiskavami, ki se doslej v več primerih glede na njihovo težo niso končale s pričakovanimi sodnimi epilogi. Vendar pa v zadnjem času obstaja občutek, da se stvari spreminjajo tudi na ravni sodne veje oblasti. Počasi, pa vendar. Zdi se, da bo z menjavo generacij tudi v sodstvu prevladala t. i. zdrava kmečka pamet. Slednje seveda pomeni, da bodo sodili in odločali po zakonih in ne tako, da bodo ščitili posameznike, predvsem tiste, ki so »proti Janezu Janši«. Spomnimo. Zoran Janković je junija 2014 v pogovorni oddaji za hrvaško televizijo dejal, da ga ni prav nič strah, da bi bil v Sloveniji obsojen, »saj je ves čas velik nasprotnik Janeza Janše«. Doslej je bilo res tako. Zdaj pa kaže, da se morda lahko to spremeni.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V Demokraciji še preberite:
Po stopinjah dirigirane demokracije: Slovenija v krempljih srbskega lobija?
Vendar se balkanske »igre brez meja« dogajajo tudi tam, kjer bi najprej pomislili, da jih ne bo. Ankete pred parlamentarnimi volitvami namreč kažejo, da bi lahko prišlo do razpršitve glasov med novimi strankami, denimo med Kordiševimi novimi socialisti in »staro« Levico, medtem ko bi lahko med parlamentarnimi strankami pristale Prebiličev Prerod in Logarjevi Demokrati. Za zdaj se o sodelovanju pogovarjajo NSi, SLS in Fokus, ki ga vodi Marko Lotrič. Iz ozadja pa skuša parlamentarni prag naskakovati Zoran Stevanović, ki pa je odlično priložnost za uvrstitev v DZ imel leta 2022 zaradi svoje »anticepilske« agende. Nase je nedavno opozoril z vložitvijo zakona, ki naj bi »odpravil« RTV-prispevek, kar je tema, ki bi pritegnila marsikaterega volivca. Toda urednik in novinar Peter Jančič je posvaril, da se tu skriva zanka, saj so se z zbranimi podpisi za vložitev zakona v Stevanovićevi stranki pohvalili že sredi septembra, a nato čakali z vložitvijo kar dva meseca, dokler ni vlada predlagala zvišanja RTV-prispevka, o čemer bo hitro odločal parlament, medtem ko o Stevanovićevem predlogu očitno ne bo odločal nihče.
Intervjuja: Peter Hartman in Jožef Lenart
“Ta čas se sodniki porotniki soočamo s številnimi izzivi, ki izhajajo iz same narave našega mandata in nepravilnosti v praksi. Pogosto nimamo dovolj strokovne podpore ali jasnih navodil glede kompleksnih pravnih vprašanj, kar otežuje naše odločanje v senatih. Pogosto se počutimo marginalizirane v senatih, kjer profesionalni sodniki prevladujejo pri interpretaciji prava, kar zmanjšuje naš vpliv in občutek enakopravnosti pri odločanju,” je v intervjuju za Demokracijo povedal Peter Hartman, predsednik Društva sodnikov porotnikov Slovenije. Poslanec Jožef Lenart pa je komentiral aktualne politične razmere: “Ta vlada nas bo pred svojim neizbežnim odhodom (v aprilu 2025) tako zakreditirala, da se je bomo vsi državljani dobro spominjali še naslednja dva mandata.”
Novi grehi ministra Maljevca
Do konca oktobra je bilo tako pobranih že 161 milijonov evrov, skoraj polovica pa tudi porabljena. Na terenu so velike težave pomanjkanje kadra, še posebej oskrbovalk, strežnic, negovalk in drugih deficitarnih poklicev, počasno odločanje centrov za socialno delo in popolnoma nefunkcionalen ali prepozen informacijski sistem. Po ocenah centrov za socialno delo lahko pričakujemo, da bodo ljudje na odločbo o pravici čakali tudi pol leta. Medtem pa pomoč na domu še vedno ostaja storitev, ki jo je treba doplačevati iz lastnega žepa, saj izvajalcev ni dovolj. Domovi za starejše še za lastne stanovalce nimajo dovolj kadra. Poleg tega so ti slabo plačani.
Soglasja in nesoglasja v času zgodovinske prelomnice
Na vprašanja in dileme v zvezi z zgodovinskim trenutkom, v katerem smo se znašli, so skušali odgovoriti sogovorci na javni tribuni »Soglasje in nesoglasje v zgodovinskem trenutku«, ki jo je le dan po referendumu v prostorih univerze Alma Mater Europaea (AME s sedežem v mariborskem Andreanumu) organizirala Katedrala svobode v sodelovanju z gostiteljem. Trojici sogovorcev – to so bili profesor dr. Žiga Turk, dolgoletni diplomat dr. Dimitrij Rupel in zdravnik mlajše generacije Federico Potočnik – se je pridružil tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Ne glede na to, da je bila razprava posvečena že objavljenim prispevkom v novem zborniku za slovenski nacionalni program (Soglasje v zgodovinskem trenutku), je bilo vendarle treba usmeriti pozornost k aktualnim problemom. V uvodu je nastopil tudi rektor gostiteljske univerze prof. dr. Ludvik Toplak ter predstavil temeljne vrednote in poslanstvo univerze AME, sicer mednarodne mreže univerz, ki so nastale pod okriljem Evropske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je opozoril, da se AME ne financira iz javnih sredstev, žal pa ima v primerjavi z državnimi univerzami neprimerno slabši položaj.
Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda?
V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je 24. novembra potekal že drugi posvet Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda. Na pobudo prof. dr. Matjaža Gamsa in državnega svetnika Marka Staroveškega ga je organizirala Komisija Državnega sveta RS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Na posvetu o zelo resni demografski problematiki, s katero se sooča Slovenija, so sodelovali domači in tuji strokovnjaki z različnih področij. Beseda je tekla o nizki rodnosti, staranju prebivalstva in drugih zaskrbljivih demografskih trendih, tudi migracijah. Sodelujoči so izpostavili tudi povezavo med pomanjkanjem kadrov, stanovanjsko politiko, socialnimi in finančnimi spodbudami ter nujnostjo spodbujanja večje rodnosti. Kot prvi je državni svetnik Marko Staroveški v uvodu poudaril, da se demografsko stanje v zadnjih sedmih letih, ki so minila od prvega posveta, ni izboljšalo. Zato je posvet po njegovem mnenju odprl priložnost resne razprave pri iskanju dolgoročnih rešitev.
SDS: Za čimprejšnjo sistemsko ureditev paliativne oskrbe
»Mobilni paliativni timi ne delujejo v celoti, hospic oskrba ni sistemsko vključena, negovalne bolnišnice pa opravijo manj kot polovico načrtovanega programa, kar pomeni, da številni bolniki in njihove družine ostajajo brez pomoči, ki bi jim morala biti zagotovljena,« so zapisali. Po njihovem pojasnilu predlog zakona o paliativni in hospic oskrbi temelji na sodobnih mednarodnih priporočilih in uvaja jasno ter celostno ureditev, ki vključuje sodobno definicijo paliativne oskrbe po Mednarodnem združenju hospic in paliativne oskrbe (IAHPC) in vzpostavitev celovite mreže paliativne in hospic oskrbe na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti. Poleg tega predvideva vključevanje hospica, nevladnih organizacij in prostovoljcev, zagotovitev ustreznega financiranja, kadrovskega načrtovanja in izobraževanja, enak dostop do oskrbe vsem bolnikom ne glede na starost, diagnozo ali kraj bivanja ter podporo svojcem v času bolezni in v procesu žalovanja, so predlog zakona predstavili v SDS.
V novi številki Demokracije objavljamo številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Vida Kocjan, Bogdan Sajovic, Jože Biščak, Gašper Blažič, Matevž Tomšič, Štefan Šumah, Damjan Prelovšek in Andreja Valič Zver.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
