9.5 C
Ljubljana
nedelja, 11 aprila, 2021

V novi Demokraciji: Janša: Leto težkih preizkušenj in spoznanja, da ni nič samoumevno! V znamenju COVID-19 in operativne desnosredinske vlade; Intervju: France Cukjati

V novi številki revije Demokracija ugotavljamo, da je bilo iztekajoče se leto v svetu v znamenju pandemíje koronavirusa, pri nas pa tudi operativne desnosredinske vlade, ki se je uspešno soočila z izzivi, ki jih je ta prinesla. Pod drobnogled smo vzeli slovensko gospodarstvo v letu 2020 in posledice, ki jih je prinesel komunizem za Srednjo in Vzhodno Evropo. Objavljamo pogovor s predsednikom Zbora za republiko Francetom Cukjatijem, ki pravi, da je še vedno velik del slovnske politike z globoko državo vred ujet v udbovsko shemo razmišljanja in obvladovanja družbe. Z Demokracijo boste vedeli več!

 

 

Premier Janez Janša se je pred kratkim dvakrat obrnil na slovensko javnost. Najprej ob božiču in nato še ob državnem prazniku samostojnosti in enotnosti, ki je letos minil v znamenju 30. obletnice plebiscita – žal zaradi epidemije COVID-19 brez velikega praznovanja in druženja. »V preizkušnjah, skozi katere smo kot posamezniki pa tudi kot narod in človeštvo šli v letu, ki se izteka, sta bila naša vera in zaupanje pogosto na preizkušnji. To dobro vedo tisti, ki so zaradi koronavirusa izgubili koga svojih bližnjih − bb tej priložnosti jim še enkrat izrekam iskreno sožalje; ali pa tisti, ki so zboleli in v bolezni šli skozi trenutke obupa, saj se je zdelo, da nikoli več ne bo bolje. V takih trenutkih so mnogi našli tolažbo v molitvi, na katero smo v naglici življenja pred koronačasom pogosto pozabili,« je v božični poslanici med drugim dejal premier. Kot je še dejal, naj nam bosta vera in zaupanje, da nismo sami v preizkušnjah, vedno v tolažbo in spodbudo. »Naj bosta palica, na katero se bomo opirali, ko bo težko. Naj bosta naša moč in pogum, da sprejmemo življenje, kakršno je, in iz preizkušenj, ki nam jih prinaša, izidemo boljši. Kajti tudi ta preizkušnja bo minila in je kot vsaka druga lahko priložnost. Priložnost za premislek o tem, kaj je pomembno in kaj ni. Kaj je res vredno in kaj mine.«

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

V tokratni reviji Demokracija preberite še:

Leto 2020: V znamenju COVID-19 in desnosredinske vlade

Po čem si bomo na političnem področju zapomnili leto 2020? Predvsem po vratolomnem Šarčevem metanju puške v koruzo in skoraj nepričakovane izvolitve nove vlade. Pa tudi po kolesarskih vstajah. Če seveda odmislimo COVID-19. Nekaj je jasno: marca letos je Slovenija končno dobila vlado, ki je bila v skladu z volilnimi izidi leta 2018. Oblast je prevzela v kriznih razmerah in praznih skladiščih z zaščitno opremo, v dosedanjem delovanju pa je poskrbela za sedem zakonodajnih svežnjev, ki pomagajo pri okrevanju zaradi pandemije COVID-19. S tem pa je motivacija tistih, ki jo želijo zrušiti, še toliko večja.

Ali prehajamo v zadnja tretjino spopada z epidemijo?

Premier Janez Janša je ob začetku cepljenja proti COVID-19 dejal, da se je začela zadnja tretjina spopada z epidemijo. Če cepiva ne bi bilo, bi po dosedanjih projekcijah ob upoštevanju vseh ukrepov iz epidemije izšli šele nekje aprila, je dejal in dodal, da je pred nami čas, ko je luč na koncu predora vse močnejša, a je treba ohraniti trezno glavo.

Intervjuja: France Cukjati in Frederik Rye Skov

Pogovarjali smo se s predsednikom Zbora za republiko Francetom Cukjatijem. Z njim smo govorili o knjigi Z lepilom na podplatih – Trideset let slovenske države, ki sta jo skupaj izdala Celjska Mohorjeva družba in Zbor za republiko, ter aktualnem družbenopolitičnem dogajanju, ki ga zaznamujejo epidemija koronavirusa in rušenje vlade s strani t. i. globoke države. Danska podružnica Generacije identitete je pred kratkim organizirala simbolično bedenje za vse žrtve multikulturalizma pred Ministrstvom za migracije v Kopenhagnu. Prav tako pa so v luči zadnjih terorističnih napadov organizirali akcije opozarjanja na islamističen terorizem. Njihov predstavnik Frederik Rye Skov se je z nami pogovarjal o težavah, ki jih povzročajo množične migracije, o razlogih za cenzuro identitarcev in o tem, kako se najbolje zoperstaviti veliki demografski zamenjavi Evropejcev.

Slovensko gospodarstvo v turbulentnem letu 2020

Leto 2020 bo leto, ki ga ne bomo zlahka pozabili niti v slovenskem niti evropskem pa tudi v svetovnem merilu ne. V letu 2020 je pandemija COVID-19 pripeljala do največjega upada svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) v več kot sedemdesetih letih. »Tovrstnega šoka današnje generacije v Evropi ne pomnimo,« zdajšnjo krizo komentira Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije. Pri tem navaja, da je posebnost te krize predvsem narava vzroka, ki je vlade prisilila, da so za zavarovanja zdravja in življenja ljudi za nekaj časa močno omejile družbeno življenje in zaprle velik del gospodarstva.

»Globoko se zavedamo naše skupne zgodovine«

Tragedija v poljskem obmorskem mestu Gdansku, ki se je zgodila pred petdesetimi leti, je del skupne zgodovine Srednje Evrope, ki se je po drugi svetovni vojni znašla v primežu komunizma. Četrt stoletja po koncu druge svetovne vojne so v Gdansku − mestu, kjer se je začela − znova odjeknili streli in padle žrtve. Tokrat sta orožje uporabili komunistična vojska in policija, da bi obvladali delavske proteste proti dvigu cen, do katerih je prišlo tik pred božičnimi prazniki decembra leta 1970. Poleg Gdanska so protesti zajeli tudi druga pristaniška mesta, in sicer Ščečin, Gdynjo in Elbląg. Ubitih je bilo na desetine ljudi, ranjenih pa tisoč. Množičnost protestov je Moskvo prisilila k zamenjavi ljudi na vodilnih položajih, ki so Poljski vladali od leta 1956.

Množične migracije v Evropo so se nadaljevale

Množične migracije v Evropo z Bližnjega vzhoda, iz Afrike in nekaterih azijskih držav so se kljub pandemiji kitajskega virusa in omejitvam gibanja nadaljevale tudi v letošnjem letu. Po statistikah Združenih narodov naj bi do decembra 2020 v Evropo čez Mediteran prispelo več kot 90 tisoč novih migrantov. Čeprav so letos, verjetno prav zaradi omenjene pandemije, trendi množičnih migracij malce upadli, saj je do sedaj v Evropo čez Sredozemsko morje prišlo 90.607 migrantov, medtem ko jih je v letu 2019 prispelo 123.663, se množične migracije iz tretjega sveta v Evropo kljub vsem omejitvam gibanja nadaljujejo skoraj nemoteno.

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine