9.3 C
Ljubljana
torek, 26 novembra, 2024

V Evropo sili vse več migrantov iz Afrike, članice EU pa se ne morejo dogovoriti kako bi regulirala ilegalne migracije

Piše: C.R., STA

Državam članicam EU danes ni uspelo doseči dogovora o t. i. krizni uredbi, ki je del pakta o migracijah in azilu. Vendar pa sta španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska in evropska komisarka Ylva Johansson po zasedanju ministrov EU v Bruslju zagotovila, da ni več velikih preprek in da bo dogovor dosežen v prihodnjih dneh. Pa bo krizna uredba glede ilegalnih migracij v Evropo, ki bo sprejeta, res učinkovita?

“Današnja izmenjava mnenj je močno prispevala k napredku v pogajanjih o krizni uredbi, ki je ključna v ciljni ravnini pogajanj o paktu o migracijah in azilu,” je povedal Grande-Marlaska, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.

Pojasnil je, da velika večina držav članic podpira zadnjo različico besedila stališča Sveta o uredbi. Dogovor pričakuje v naslednjih dneh.

Prepričanje, da se bo članicam uspelo dogovoriti v nekaj dneh, je izrazila tudi evropska komisarka Johansson. Poudarila je, da ni več velikih preprek.

Na zasedanju se je po neuradnih informacijah zapletlo predvsem zaradi nesoglasij med Nemčijo in Italijo. Berlin je pogajanja doslej blokiral, ker se ni strinjal s tem, da bi lahko države članice, ki bi se soočile z migrantskim pritiskom, znižale standarde njihove oskrbe. Nemčija je zdaj popustila, vendar pa naj se s predlogom po novem ne bi strinjala Italija.

Trenutnemu predlogu sicer nasprotujeta Madžarska in Poljska, glasovanja pa bi se vzdržale Slovaška, Nizozemska, Češka in Avstrija, navajajo viri pri EU.

Za potrditev je potrebna kvalificirana večina, kar pomeni najmanj 15 od 27 držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalcev EU. Slovenija po besedah ministra Boštjana Poklukarja predlog podpira, saj si sedanja vladna garnitura pred problemom migracij miži na obe očesi.

Krizna uredba vključuje možnosti odstopanja od drugih pravil iz pakta o migracijah in azilu v primeru, da se katera od članic znajde pod velikim migracijskim pritiskom. Ta članica bi lahko podaljšala časovno obdobje pridržanja migrantov na zunanji meji, pa tudi znižala standarde v migrantskih centrih. Poleg tega bi se hitreje sprožil solidarnostni mehanizem za premeščanje migrantov v druge države.

Splošni pristop o uredbi bo podlaga za pogajanja z Evropskim parlamentom. Ta je zaradi nesoglasij med članicami glede krizne uredbe prekinil pogajanja o dveh drugih predlogih iz pakta o migracijah in azilu. Če bodo torej v prihodnjih dneh članice dosegle dogovor, bo to lahko privedlo tudi do nadaljevanja pogajanj o celotnem paktu.

Medtem pa se pritisk na meje Evrope povečuje….

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine