Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)
Ob 83. obletnici dražgoške bitke se je na današnji slovesnosti v Dražgošah zbralo nekaj ljudi, ki jih je nagovorila predsednica DZ-ja Klakočar Zupančič. Dražgoše je izpostavila kot simbol upora majhnega naroda proti nacističnemu terorju.
Zločinski režimi so po besedah predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič režimi strahopetcev, katerih strah pred drugačnostjo poganja zločine proti človeštvu in genocidna dejanja. Opozorila je, da se ta 80 let po koncu druge svetovne vojne ne tako daleč od nas znova dogajajo, poroča STA.
Dotaknila se je tudi dogajanja v Sloveniji. Zbrane je nagovoril predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Marijan Križman. Slovesnosti so se tudi letos udeležili nekateri vladni predstavniki. Veliko ljudi pa se je tudi tokrat v Dražgoše podalo peš.
Komunistična pravljica za ohranjanje pozicij in privilegijev
Spomnimo, da je namen proslav v Dražgošah predvsem bratenje “naših” in da proslave temeljijo na mitologiji, ne na dejstvih iz 2. svetovne vojne. Iz leta v leto se provokacije partizanov, sramoten beg in pomorjene civiliste v Dražgošah opeva kot herojsko zmago partizanov nad nemškim okupatorjem, a v resnici je šlo za pravcato tragedijo. Spomnimo: Pred vojno je v Dražgošah živelo približno 400 prebivalcev, od katerih jih je le pet pripadalo tajnemu komunističnemu krožku. Ti so leta 1941 povabili partizane, naj prezimijo v Dražgošah. Večina drugega prebivalstva nad “nasilneži z orožji” ni bila navdušena in jih je prosila, naj zapustijo njihovo mirno vas, saj so se bali nemškega odziva na dejstvo, da pri njih prezimuje Cankarjev bataljon.
Nemci so izvedeli za partizane, ki so prezimovali v Dražgošah, ti pa so se odločili, da bodo vas “branili” pred Nemci, ki so tja prišli izključno zaradi partizanov. Že prvi dan obstreljevanja vasi je večina partizanov pobegnila na Jelovico in prepustila civilno prebivalstvo na milost in nemilost nemškim okupatorjem. Če bi se partizani pravočasno umaknili iz Dražgoš, ne da bi vmes še vztrajno slabšali razmer, vas ne bi utrpela takšnih izgub, kakršne so bile zaradi partizanskega igračkanja. Nemci so pobili 41 prebivalcev, 80 pa so jih prepeljali v Ljubljano. V bitki je padlo osem partizanov in 27 Nemcev. Medtem so s pomočjo partijske propagande skrbeli za povečevanje števila padlih nemških vojakov, dokler se ni številka dvignila na nekaj stotin. Po bitki so bile Dražgoše zravnane z zemljo, vse hiše, vključno z vaško cerkvijo, so bile zminirane in porušene do tal.
