7.6 C
Ljubljana
sobota, 24 februarja, 2024

Ustanovitev novega letalskega prevoznika je slaba odločitev

Piše: Vida Kocjan

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek si zelo prizadeva za ustanovitev novega domačega letalskega prevoznika. Prepričana je, da bi lahko začel obratovati že do poletja 2025. Vlada Roberta Goloba ji je prejšnji teden dala zeleno luč, da lahko nadaljuje postopke za iskanje pravnih, ekonomskih in drugih potrebnih rešitev. Vse skupaj so lepo zapakirali v izraz “za izboljšanje letalske povezljivosti Slovenije”.

Skozi okno 100 milijonov evrov

Bratuškova je naročila študijo o letalski povezljivosti Slovenije in njenih ekonomskih učinkih. Vlada se je s tem seznanila. Hkrati se je koalicija seznanila s poročilom delovne skupine za preučitev možnosti za izboljšavo letalske povezljivosti. Delovna skupina pa je med drugim podobno kot Damijanova študija ugotovila, da je edina mogoča oziroma najbolj smiselna rešitev ustanovitev podjetja s strateškim partnerjem. Posebno delovno skupino so sestavljali predstavniki več ministrstev.

Po doslej znanih podatkih naj bi ustanovitev novega podjetja, s katerim bi nadomestili propadlo Adrio Airways, z vsemi stroški stala 100 milijonov evrov. Prevoznik pa bi na začetku ustvarjal izgubo.

Analizo za ustanovitev novega letalskega prevoznika je za ministrstvo, ki ga vodi Alenka Bratušek, pripravilo podjetje Grant Thornton. Podjetje s sedežem na Linhartovi cesti v Ljubljani je bilo ustanovljeno septembra 2016, ustanovitelja in vodilna sta zakonca Jože in Sandra Damijan, poleg njiju je družbenik Mato Clarence Meyer iz Združenih držav Amerike. Jože Damijan je profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in nekdanji minister, javnost pa ga pozna po tem, da se je močno zadolžil v švicarskih frankih.

Podjetje Grant Thornton je v analizi zapisalo, da bi bila ustanovitev novega domačega letalskega prevoznika pod določenimi pogoji ekonomsko upravičena. Avtorji analize ugotavljajo, da je slovenska letalska povezljivost izjemno slaba, zlasti na evropski ravni. Slabša naj bi bila samo v Belorusiji, ki pa je pod zahodnimi sankcijami. Ker nimamo svojega letalskega prevoznika, naj bi trpela gospodarstvo in turizem.

Mnenje Fraporta

Slovenija ima Letališče Jožeta Pučnika, s katerim upravlja nemško podjetje Fraport. To je kupilo Aerodrom Ljubljana in zdaj upravlja z letališko infrastrukturo oziroma letališčem. Direktorica Fraporta Slovenija Babett Stapel je ob zadnjih dogajanjih, ko vladna koalicija »nori« z nujnostjo ustanovitve novega letalskega podjetja, saj se menda v gospodarstvu in turizmu ustvarja enormna škoda, za medije dejala, da je Letališče Jožeta Pučnika nedvomno zanimivo za letalske prevoznike, vendar pa je nerealno pričakovati, da bodo ti v kratkem času vzpostavili veliko novih povezav oziroma znatno povečali število letov. Prepričana je, da Fraport stori dovolj za privabljanje letalskih prevoznikov.

Stapelova je prejšnji teden ob robu novinarske konference slovensko-nemške gospodarske zbornice v Ljubljani ocenila, da letalski promet na Letališču Jožeta Pučnika dobro okreva. Dodala pa je, da je treba upoštevati tudi posebnosti tega letališča. “Ljubljansko letališče namreč v nasprotju z mnogimi drugimi letališči v regiji nima opaznejšega notranjega prometa in zdomskega prometa, Slovenija pa tudi ni destinacija za množični turizem, kot so denimo grški otoki,” je dejala.

“Po naših ocenah je promet na ljubljanskem letališču na zelo dobri poti k popolnemu okrevanju, kar dokazujejo tudi rezultati prvih štirih mesecev letošnjega leta,” je dejala. Do konca aprila so imeli skupno okoli 300.000 potnikov, kar je 50 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Nekatere povezave so že okrevale na predkoronsko raven. Za celotno leto pričakujejo 1,2 milijona potnikov, kar je 23 odstotkov več kot lani. Pri celoletnem številu potnikov bodo predkoronsko raven predvidoma dosegli leta 2026.

Prepričana je tudi v konkurenčnost cen storitev Fraporta Slovenija. “Ob tem intenzivno vlagamo v infrastrukturo in storitve, tako pa bo tudi v prihodnje,” je zagotovila.

Očitki, da Fraport Slovenija pri privabljanju letalskih prevoznikov ne stori dovolj, se ji tako ne zdijo upravičeni. “Želim si, da bi se avtorji takšnih očitkov najprej obrnili na nas, da bi jim lahko pojasnili, kako številke kažejo nekaj povsem drugega,” je poudarila. Direktorica Babett Stapel je še pojasnila, da Fraport Slovenija v razprave o ustanovitvi novega letalskega prevoznika v Sloveniji ni bil vključen, vendar pozdravlja vse morebitne nove letalske prevoznike. Opozoril, da takšen prevoznik ne bi mogel poslovati z dobičkom, pa ni želela komentirati.

Kaj pa finančni minister?

Na ideje Alenke Bratušek in ozkega kroga njenih somišljenikov, ki v javnosti še niti niso znani, se je odzval tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Za Damijanovo analizo, ki je bila predstavljena na vladi, je dejal, da ta predstavlja le 15 odstotkov potrebnih podatkov za odločitev.

Minister, ki je vodil slovenskega letalskega prevoznika Adrio Airways v času, ko je bila ta v državni lasti – nato jo sledila privatizacija, družba pa je šla pod vodstvom finančnega sklada 4K Invest v stečaj –, je poudaril, da gre pri letalstvu za eno globalno najbolj konkurenčnih panog. “Ni dvoma, da je povezljivosti Slovenije slaba, to je treba spremeniti. A to se da na več načinov,” je dejal Boštjančič, ki je Adrio Airways vodil v letih 2011 in 2012.

“Javno-zasebno partnerstvo je edina realna možnost za ustanovitev domačega letalskega prevoznika, če bo ta sploh ustanovljen,” je v izjavi za medije ob robu bančne konference v Ljubljani poudaril Boštjančič. Kot je dodal, država ni institucija, ki bi znala ustrezno strateško in tudi sicer voditi tako družbo. “Zasebni partner ali strateški partner je tisti, ki to dejavnost pozna,” je dodal.

Zaušnica Bratuškovi

Minister je ob tem poudaril, da so javnofinančna sredstva omejena. “Treba se je odločiti, kaj so strateški projekti, ključno merilo mora biti tudi merjenje učinkov posameznih projektov,” je dejal in priznal, da ga vedno znova presenečajo nekateri, ki razlagajo, kako se različni projekti lahko brez težav pokrijejo iz javnofinančnih sredstev.

Na konferenci je Boštjančič tudi dejal, da se bodo morali nekateri njegovi ministrski kolegi kmalu soočiti z realnostjo, saj je treba pripraviti proračuna za leti 2024 in 2025. “To pomeni zapreti usta kolegom ministrom, ki v to ne verjamejo in ves čas računajo na javna sredstva,” je ponazoril. “Sredstva so, treba jih je pravilno plasirati. Javna sredstva so omejena,” je še dodal Boštjančič.

Na to, da državni denar ne raste v bankomatih, ampak ga je treba pobrati z davki in s prispevki, opozarja tudi dr. Matej Lahovnik, nekdanji minister za gospodarstvo. V enem od komentarjev je zapisal, da bi “isti politiki, ki so zagovarjali in z veliko izgubo izpeljali prodajo stare Adrie (Airways), zdaj ustanavljali novo, ampak ne s svojim denarjem, temveč z denarjem vseh davkoplačevalcev. Pametni se iz napak učijo, neumni pa jih ponavljajo”.

Spomnil je, da bodo v letu 2024 spet veljala strožja evropska finančna pravila, tako da bo državna poraba precej bolj omejena kot v času krize, zato bo treba dobro premisliti, kaj je za ljudi koristno in kaj ne. “Država bi morala prednostno vlagati v zdravstvo, šolstvo in socialo, ne pa se igrati podjetništvo z ustanavljanjem letalske družbe,” je še dodal.

Spomnil je še, da se pokojnine in plače usklajujejo za manj, kot znaša inflacija, hkrati pa naj bi se našlo 100 milijonov evrov za državno letalsko družbo. Dodal je: “Stara Adria Airways ni znala samostojno preživeti na trgu in je bila odvisna od državnih pomoči. Zaradi dragih letalskih vozovnic Adrie, njenih nenehnih zamud in spreminjanja poletov so se mnogi raje odločali za druge letalske družbe in za sosednja letališča. Poleti iz Zagreba, Gradca, Trsta, Benetk ali Dunaja so bili pogosto cenejši, tako da je marsikdo, ki je vozovnico plačal iz svojega žepa, raje uporabljal te možnosti. Nova Adria bo še manj konkurenčna, saj v nasprotju s staro ne bo članica Lufthansine mreže Star Alliance in tako ne bo imela dostopa do najugodnejših mest. Ni težko predvideti, da bo nasedla državna naložba.”

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine