9.9 C
Ljubljana
četrtek, 18 aprila, 2024

Upravičeno odpuščen igralec in profesor Tribušon, ki je bil obtožen spolnega nadlegovanja

Piše: Ana Horvat (nova24tv.si)

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zavrnilo zahtevek igralca in nekdanjega profesorja na AGRFT Matjaža Tribušona in ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala Univerza v Ljubljani, pravočasna, utemeljena in zakonita. Izredno odpoved je dobil po tem, ko ga je igralka Mia Skrbinac obtožila spolnega nadlegovanja. Tribušon pa žal ni osamljen primer spolnega predatorstva v slovenski kulturi.

Na Univerzi v Ljubljani so za medije potrdili, da so prejeli sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v zadevi tožnika Matjaža Tribušona. Kot so zapisali, je sodišče njegov zahtevek zavrnilo in zaključilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala Univerza v Ljubljani, pravočasna, utemeljena in zakonita. Dodali so, da sodna odločba še ni pravnomočna. Tribušon pa je žal le eden od “grdih” obrazov slovenske kulture, o katerih smo precej veliko slišali v zadnjih dveh letih.

Igralec in nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Tribušon, ki ga je Mia Skrbinac obtožila spolnega nadlegovanja, ljubljanska univerza pa mu je nato vročila izredno odpoved delovnega razmerja, je na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani tožil svoje nekdanje delodajalce. Prepričan je bil, da je odpoved nezakonita, in zahteval vrnitev na prejšnje delovno mesto. Mia Skrbinac je februarja 2021 za oddaji Tednik in Dnevnik na Televiziji Slovenija opisala, da je profesor, ki ga tedaj še ni poimensko izpostavila, med letoma 2014 in 2016 izvajal psihično in fizično nasilje tako na urah igre, zapakirano v študijski proces, kot tudi zunaj predavalnice, na hodnikih.

Žrtev spolnega nadlegovanja Mia Skrbinac in Matjaž Tribušon (Foto: posnetek zaslona: RTV Slovenija in Požareport)

Nekaj dni zatem je Tribušona prijavila na Univerzo v Ljubljani, s prijavo pa so se seznanili tudi na AGRFT. Že pred tem je AGRFT na ljubljansko tožilstvo vložila naznanilo dejstev v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja. Poleti 2021 so ljubljanski kriminalisti zaradi kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti na ljubljansko okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper Tribušona. Primer je v slovenski javnosti sprožil burne odzive in predvsem veliko podporo igralki, ki je o spolnem nasilju kot prva iz sveta slovenske kulture spregovorila na glas.

Poleg Tribušona se je od svojega akademskega naziva poslovil tudi nekdanji profesor na Filozofski fakulteti Igor Pribac, ki sta ga sprva zaradi spolnega verbalnega nasilja in tudi neprimernih fizičnih dotikov prijavili dve študentki, kasneje pa je Senat prejel kar 23 izjav o njegovem spolnem nadlegovanju. Postopek, po katerem je bil Pribcu odvzet naziv izrednega profesorja, je bil zaključen leta 2021. Odmev je bil javen, nekateri, pravzaprav redki mediji pa so o zadevi poročali že med postopkom. V Študentski skupnosti oddelka za filozofijo so takrat zapisali, da so sumili, da se v ozadju nekaj dogaja, da pa so se bali spregovoriti o tem – kaj preveč – saj bi to lahko onemogočilo zaščito samih žrtev. Odvzem naziva je bil posledica tako prenizkega točkovanja Sicris, ki meri znanstveno raziskovalno uspešnost akademikov, kot tudi nedopustnega odnosa do študentov in študentk, predvsem zaradi spolnega nadlegovanja, tako verbalnega kot fizičnega. Zaključili so, da prenos znanja ni mogoč, če študijsko okolje ni varno, saj je za varen in kakovosten študij ničelna toleranca do nasilja, nadlegovanja in trpinčenja ključnega pomena.

Igor Pribac je bil soočen z očitki o spolnem nadlegovanju. (Foto: STA)

Ne le starejši akademiki, med slovenskimi kulturniki so tudi mlajši posamezniki, ki so nagnjeni k diaboličnemu spolnemu predatorstvu. Slovenska javnost še ni pozabila “afere radiator” in domnevnih spolnih zlorabah 28-letnega Novomeščana Josipa Dušana Smodeja, zastopnika Društva za sodobno kulturo Fotopub, ki naj bi se dogajale v kletnih prostorih izpostave tega društva na Tivolski cesti v Ljubljani, pa menda tudi v najetem stanovanju tam blizu in v stanovanju njegovega prijatelja, 60-letnega slikarja Romana Uranjeka. Smrt slednjega, ki naj bi bila samomor, pa je zatem sprožila val, ki je razkril še ostala javnosti znana imena, ki so se gibala v Smodejevih krogih. O zlorabah naj bi se v javnosti oziroma v krogih sodobnih umetnikov že nekaj časa šušljalo, a je bilo – predvsem domnevno spolno nasilje (menda z obilico alkohola, BDSM-praksami in podtaknjeno drogo GHB) – vse bolj ali manj zavito v meglo, dokler se ni dober teden pred Uranjekovo smrtjo oziroma 9. avgusta na družbenem omrežju Instagram pojavil profil skupine Proti nasilju Dušana Smodeja, ki je razkril pričevanja deklet. In ta pričevanja so bila grozovita.

Fotopub 2019 (Foto: Facebook)

Kar pa je zaskrbljujoče, je dejstvo, da so to le tisti primeri, za katere vemo, in poraja se vprašanje, koliko je še podobnih, ki še niso razkriti. Navedeni dogodki razkrivajo spolno predatorsko in koruptivno komponento slovenske sprevržene umetnosti. Dodatna skrb pa je na mestu, saj so se konkretno pri sferi Smodej pojavljali avdiovizualni dokazi, da je za domnevne zlorabe mladih deklet lahko vedel tudi sam vrh vlade oz. vladne stranke Levica, kar pomeni, da so kljub vsemu molčali in molčijo še danes. Po vsem tem še danes ni jasno, kako ministrstvo za kulturo porablja denar in kako je ukrepalo, da do takih malverzacij in zlorab ne bi prihajalo tudi v prihodnje. Če sploh je ukrepalo. Spomnimo, da je bila prav ministrica za kulturo Asta Vrečko ena od vidnejših prijateljic predatorja Smodeja.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine