Piše: A. G. (Nova24tv.si)
Robert Golob, 5. 8. 2023: “Nikomur ne koristi pomoč čez tedne ali mesece. Pomoč bo zagotovljena takoj”. Od tedaj, torej od katastrofalnih poplav, mineva že mesec in pol in tisti, ki so utrpeli škodo v ujmi, so še vedno prepuščeni samim sebi. V uredništvo smo prejeli pismo bralke, ki je zaskrbljena, saj na veliko obljubljenih denarnih pomoči ni od nikoder, so le drobtinice. Njen upokojeni prijatelj je namreč utrpel poplavno škodo, saj ima hišo na obrežju reke Save. Uradna ocena škode je po ogledu občinske komisije znašala več kot 52 tisoč evrov, upokojenec pa je vložil vse potrebne vloge za denarno pomoč na vse mogoče naslove, pripoveduje. Potem pa je od Občine Medvode prejel 250 evrov, od Karitasa pa 2.600 evrov.
“V celoti so bili zaliti kletni prostori, kjer je bila tudi opremljena kopalnica in priročna kuhinja; bivalni prostori pa zaliti do višine 15 cm. Najprej se je presenetljivo pred tednom dni z nakazilom 2.600,00 evrov odzval Karitas. 14. 9. 2023 pa mu je Občina Medvode izdala odločbo o upravičenosti do denarne pomoči za premostitev trenutne materialne ogroženosti v višini cca 250,00 evrov in še to bo izplačano v roku 30 dni. Ne vem, ali se na občini delajo norca iz ljudi ali so se morda zmotili pri pisanju odobrenega zneska,” je zapisala bralka.
Na žalost zgodba ni osamljena. Včeraj smo poročali o družini, ki je tudi izgubila dom. “Z dvema nedonošenčkoma še vedno ne moremo domov. Ostali smo prepuščeni sami sebi, zato zbiramo donacije, da bomo lahko živeli v varnem domu” in ob objavi na Facebooku priložili tudi QR kodo za nakazilo od dobrih ljudi.
Sicer pa so dobri ljudje že veliko pomagali, predvsem z nakazili dobrodelnim organizacijam in z raznimi donacijami na različnih prireditvah. A očitno, da denar ne pride vedno v prave roke. Prav tako je DZ sprejel, da se z rebalansom proračuna za pomoč prizadetim in sanacijo namenja 520 milijonov evrov. Slovenija pa se nadeja tudi evropske pomoči – skupno bo naši državi za javno infrastrukturo na voljo več milijard evrov, pri čemer pa bo končen znesek odvisen od uspešnosti črpanja evropskega denarja vlade Roberta Goloba.
Kje so obljubljena izplačila?
Premier Golob je na ponedeljkovi seji povedal, da bo sanacija škode po poplavah znašala več kot 6,7 milijarde evrov, in dodal, da bo v naslednjih tednih iz državnega proračuna izplačanih več kot 640 milijonov evrov neposrednih izplačil prizadetim ljudem, občinam in gospodarstvu. Poudaril je, da nikoli doslej po nobeni naravni nesreči ni bilo izplačanega toliko denarja, kot ga je bilo zdaj. O katerih izplačilih govori torej Golob, ko pa država sama ljudem ni še izplačala niti centa? Nekateri so sicer dobili denar od Rdečega križa in Karitas, pa še ta je bil po mnenju nekaterih izplačan dosti kasneje, kot je bilo sprva obljubljeno. S poplavljenih območij prebivalci še vedno poročajo, da še vedno niso prejeli obljubljene pomoči države. Z delom in finančno pomočjo (donacijo) jim pomagajo posamezniki, s hrano in oblekami pa Karitas in Rdeči križ Slovenije. A tudi ti samo s tistim, kar so prek donacij prejeli od posameznikov, podjetij in ustanov, tudi iz tujine.
Kolikšna je škoda?
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je pred dnevi s svojim zapisom osvetlil situacijo. Golob je v prvih dneh po poplavah čez palec nastalo škodo ocenil na več kot 500 milijonov evrov, medtem ko je po prvih ogledih lokacij vodja opozicijske SDS Janez Janša napovedal, da bomo nastalo škodo po vsej verjetnosti merili v milijardah in opozoril, da je pred sprejetjem ukrepov potrebno najprej popisati dejansko škodo in se po tem odločati o ukrepih. Vlada pa je nastalo škodo po avgustovskih poplavah in plazovih v teh dneh ocenila na vrtoglavih 7 milijard evrov, kar služi kot prikladen izgovor za uvedbo novih davkov.
Občine so po opravljenih popisih škodo ocenile na dobro milijardo evrov. Kaj se bo torej financiralo s preostalimi 5,4 milijardami evrov, se sprašuje Lotrič? Ali je bilo res treba ljudi in podjetja takoj obremeniti s tako imenovanim solidarnostnim prispevkom, kar v praksi pomeni le nov davek? Ekonomist Tomaž Štih ugotavlja, da bi raztegnjena sredstva utegnila “izhlapeti” oz. biti uporabljena za razne “mehke vsebine”, ki jih pri nas v glavnem izvajajo nevladne organizacije, katerih skupna točka je bilo tudi kolesarjenje v času covida. A ena od možnosti je tudi, kot ugotavlja Štih, da bi lahko sredstva iz tega fonda namenili povečanju mase za plače v javnem sektorju. Kot se zdi do danes, pa poplavljenci od države ne bodo dobili obljubljene denarne pomoči.
