Piše: Andrej Žitnik (Nova24TV)
Na Ustavnem sodišču RS se bije prava bitka med vzporednim mehanizmom globoke države vključno z njenimi evropskimi pomagači in pravno državo. Potem ko so ustavni sodniki zadržali sporni zakon o RTV, ki ga je pripravila Golobova vlada, se zdaj – globoko v nedrjih sodišča in politike – po poročanju bojda pripravlja razveljavitev zadržanja, pri čemer se celo govori, da je bila dvema sodnikoma, ki sta si očitno “premislila”, obljubljena evropska sodniška služba.
Ustavni sodniki imajo danes na dnevnem redu le eno zadevo, in sicer pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija. Na seji sredi maja so imeli pred seboj predlog sklepa, s katerim bi odpravili začasno zadržanje. A tedaj niso sprejeli odločitve, saj naj bi dva sodnika sejo obstruirala (šlo naj bi za Klemna Jakliča, Marka Šorlija), Rok Svetlič pa je ostal in glasoval proti predlogu.
Predlog je podal predsednik sodišča in sodnik poročevalec v zadevi Matej Accetto. Za sprejetje predloga naj bi bila že oblikovana tudi zahtevana navadna večina glasov, torej štiri proti tri, pri čemer lahko trije sodniki, ki še niso bili “kontaminirani”, sejo zopet obstruirajo ter tako preprečijo glasovanje. Luka Svetina je v prispevku na Dnevniku RTV Slovenija opravil pogovor z eminentnimi pravniki in jih vprašal, ali je takšna praksa, da sodniki še enkrat odločajo o zadevi, o kateri so se že odločili, običajna. Razlog naj bi bile nove okoliščine. Nekdanji ustavni sodnik in pisec slovenske ustave Peter Jambrek je zelo jasen, da takšne sodne prakse ni.
V zgodovini Ustavnega sodišča se je kaj takšnega zgodilo le enkrat, pa še takrat le zato, da se zavaruje položaj pobudnikov (v tem primeru je pobudnik ustavne pobude o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija prvopodpisani predsednik programskega sveta zavoda Peter Gregorčič), sicer ustavno sodišče odločitev načeloma ne spreminja.
“Ta odločitev je s sklepom postala pravnomočna. Da bi se spremenila odločitev o ustavni odredbi ni urejeno nikjer, ne v zakonu ne v poslovniku. Če to ni predvideno niti v poslovniku niti v zakonu, potem bi človek rekel, da bi to morebiti omogočala edino le ustaljena ustavnosodna praksa,” je za Dnevnik povedal Jambrek.
Podobno meni bivši ustavni sodnik Jan Zobec: “Če bi v tej zadevi odmrznili začasno zadržanje, bi pobudnike prikrajšali za sodno varstvo, njihov položaj bi se nepopravljivo poslabšal, mandati bi ex lege v trenutku nepovratno prenehali. Bili bi ob sodno varstvo. To bi bilo nekaj nezaslišanega – da bi Ustavno sodišče pobudnike, ki nimajo nobenega drugega sodnega varstva kot izključno pobudo, zaprlo vrata Ustavnega sodišča. To bi bil precendens in zadeva bi se končala na ESČP.”
Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek dodaja: “Če pa bi si ustavni sodniki vendarle premislili, pa bi morala odločitev biti sprejeta z absolutno večino. Se pravi, da bi za moralo glasovati vsaj pet sodnikov: “Odprava zadržanja pa bi imela za posledico takojšnjo uveljavitev zakona. To pa seveda ni vmesni sklep, gre za odločitev o nastopu veljavnosti zakona, kar pomeni, da take odločitve ne morejo sprejeti štirje sodniki. Odločitev o takojšnjem nastopu zakona je lahko sprejeta samo s petimi glasovi. Štirje je ne morejo odmrzniti.”
Bivši premier Miro Cerar mlajši se strinja, da bodo sodniki težko našli razloge za spremembo odločitve: “Jaz se bojim, da prav prepričljive utemeljitve ne moremo pričakovati, kajti očitno je glavni razlog za to situacijo neka notranja nezmožnost, blokada oz. pat pozicija, kar zagotovo ne more biti prepričljiv razlog za takšno spremembo stališča, kot se zdaj napoveduje kot možnost.”
Gre za obrambo temeljev pravne države
Jasno je, da si želi Golobova koalicija z zakonom o RTV Slovenija popolnoma in trajno podjarmiti javni zavod in ga skupaj s “svojimi” institucijami in interesnimi organizacijami voditi od zadaj, tako kot vlada že zdaj vodi večino državnega gospodarstva.
Da gre za zakon, ki ima hude potencialne težave z ustavnostjo, so ugotovili tudi ustavni sodniki in februarja zakon zadržali. Nato pa se je začel pogrom Golobove koalicije, najprej z inšpekcijami, ki so vsak dan nadlegovale vodile (pa nikoli nič ugotovile), nato na žalost celo s svojimi političnimi zavezniki v Evropski komisiji – evropska komisarka Věra Jourova je namreč škandalozno obiskala ustavnega sodnika Mateja Accetta ravno v občutljivem času, ko ustavno sodišče odloča o noveli, pri tem pa je njen kabinet celo lagal, da to ni nič neobičajnega (v resnici je še kako neobičajno, saj je komisarka v štirih letih obiskala le tri ustavna sodišča, od tega svoje domače, slovensko pa kar dvakrat!).
V medijih se šušlja, da je bila na sestanku Accettu obljubljena visoka evropska služba, kasneje pa še Rajko Knezu, kar je skoraj edini način, kako bi razložili morebitno današnje dejanje, da bi diametralno spremenila mnenje v zvezi z zadržanjem zakona (takrat sta skupaj z drugimi sodniki jasno povedala, da gre za morebitno oškodovanje trenutnih programskih svetnikov).
Še ena obstrukcija
Če je verjeti medijskim poročilom, je bila le obstrukcija treh ustavnih sodnikov edini razlog, da se zadržanje ni odpravilo že na prejšnji seji (Accetto je na Radio Slovenija “svojim” novinarjem že razlagal, da obstaja novi konsenz v zvezi z zakonom). Obstaja verjetnost, da bodo trije nekontaminirani ustavni sodniki tudi na današnji seji obstruirali odločitev o odpravi zadržanja.
Jambrek v tem ne vidi težav: “Jaz mislim, da vsi ti sodniki, ki nasprotujejo temu spreminjanju začasne odredbe gotovo lahko odrečejo svojo navzočnost in s tem odrečejo seji sklepčnost, ker bi se s spremembo oz. s ponovnim glasovanjem o tej uredbi oz. o sklepu kršilo pravno načelo ne bis in idem (torej ne moremo še enkrat odločati o isti stvari).”
Zobec gre še dlje. Bojkot takšne odločitve ni le možnost, ampak ustavna dolžnost zaradi varovanja ustavnosti. Šlo bi za ugovor vesti, do katerega so nedvomno upravičeni.
Kaj če pride do odprave zadržanja?
“Bi bilo skoraj nujno in logično, da bi se sklicala javna obravnava, na kateri bi se slovenska javnost, ki dobiva svoje informacije na RTV Slovenija kot javnega servisa, odločila, kakšen javni servis naj ima in ali je ta začasna odredba res taka, da bi se morala spremeniti na podlagi spremenjenih dejanskih in morebiti tudi pravnih okoiščin, “ meni Jambrek.
Vsekakor bi se potem sodba selila v dvorane Evropskega sodišča za človekove pravice, kamor bi svoje ugovore podali programski svetniki. ESČP bi v skladu z ustaljeno prakso seveda zakon razveljavilo, svetniki bi dobili odškodnine, a to bi se najbrž zgodilo komaj po koncu mandata trenutne vlade, ko bi bil javni servis RTV Slovenija že itak trajno ugrabljen, odločitev pa irelevantna. Bi pa Slovenija postala trajno stigmatizirana kot država brezvladja.
Jasno je torej, da le trije ljudje predstavljajo branik slovenske pravne države, pravnega reda in vladavine prava.
