»Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami lahko kandidati in njihovi podporniki le še današnji dan izkoristijo za nabiranje volilnih glasov. Zaključuje se namreč volilna kampanja, ob polnoči pa bo nastopil volilni molk, ko bo vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano,« je včeraj popoldne poročala STA. Pa je res tako?
Že pred časom smo namreč poročali, da so zaradi odločbe vrhovnega sodišča določbe glede volilnega molka precej ohlapne in se nanašajo izključno na neposredno volilno kampanjo, kar pa ne velja za javno izrekanje navadnih državljanov. Že predlani je zaradi razveljavitve sodbe v zadevi Pelko prišlo do redefinicije volilnega molka, ob čemer pravnik dr. Jurij Toplak pojasnjuje, da »posamezniki lahko razpravljajo, o čemer koli želijo, kajti posameznik po mojem mnenju ne izpolni namena propagande, če ne izpolni petih pogojev, opredeljenih tudi v tej sodbi vrhovnega sodišča, ki je na novo definirala pojem javna volilna propaganda.«
Za propagando, ki jo zakon v času volilnega molka prepoveduje, se šteje, ko posameznik, medij, portal in drugi nekaj objavi z namenom vplivanja. Pogoj za to, da objava krši zakon, je tudi ta, da mora biti objava javna in usmerjena k širokemu krogu ljudi, prav tako mora biti del načrtnega in sistematičnega ravnanja ter, nazadnje, ponovljena večkrat ali biti del širšega sistematičnega sklopa objav.
Povedano drugače: drage bralke in bralci Demokracije, ne bojte se povedati svoje mnenje tudi danes in jutri, pa četudi osebno ali preko facebooka ali twitterja. Volilni molk, kot smo ga poznali nekdaj, namreč ne velja več. Ali kot je že zdavnaj dejal profesor Toplak: »Volilni molk ne obstaja. Od tega, kar je bilo do lani prepovedano, je ostal prepovedan le še majhen odstotek. Dovoljene so vse razprave in komentiranje, zato je volilni molk neustrezen izraz. Predlagam, da se ga ne uporablja več.« Torej, ne bojte se.
