11.9 C
Ljubljana
četrtek, 10 julija, 2025

Tonin po poti Ljudmile Novak

Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)

Stranka NSi bo jeseni volila novo vodstvo stranke, kot je odločil svet tretje največje stranke v državnem zboru. Večina se je odločila, da se bo v kampanjo podala z možnostjo, da po volitvah vstopi v vlado SDS in Janeza Janše. To možnost je Matej Tonin zadnja leta zavračal. Po tej razpravi mora vsak razumen politik narediti določene konsekvence, je Tonin pojasnil, kako razume odločitev večine. Ta je namreč izrazila, da je sodelovanje v vladi Janeza Janše sprejemljivo. Podobno politiko kot Tonin je imela v preteklosti že nekdanja predsednica stranke Ljudmila Novak, ki se je v podobnem položaju umaknila pred volitvami leta 2018 in vodenje takrat prepustila Toninu. Na volitvah je tedaj relativno zmago slavila stranka SDS, manjšinsko vlado pa je najprej sestavil Marjan Šarec. Po Šarčevem odstopu jo je vodil Janša, in sicer tudi z NSi, kar se je tej stranki precej splačalo. Kljub vladanju, kar stranke praviloma oslabi, se je na volitvah namreč okrepila in postala tretja najmočnejša stranka.

Da bi se v NSi lahko zapletlo, je bilo mogoče pričakovati. Matej Tonin je po volitvah “igral” na to, da bi še bolj okrepil svojo stranko na račun SDS in to tudi z nenavadnimi dogovori z vladnimi strankami, zaradi katerih največja opozicijska stranka v parlamentu ni prevzela vodenja nadzornih komisij. To, da največja opozicijska stranka ne nadzoruje javnih financ in obveščevalnih služb, ker je oboje prevzela po številu poslancev nekajkrat manjša stranka, se je zgodilo prvič v zadnjih desetletjih.

Funkcije, ki so jih tako posamezniki dobili, so NSi bolj škodovale kot koristile. Nastal je namreč vtis, da so pomožna sila vladnih strank, še posebej, ker so hkrati zadržali tudi pomembne direktorske položaje na vrhu državnih podjetij, denimo na DARS-u, vendar le za nekaj časa. Stranka Gibanje Svoboda nato ni več zdržala in jim je zaplenila še to.

Mlačnost opozicijske vloge

Stranka NSi je bila pod Toninom precej mlačna pri nadzoru vlade Roberta Goloba, ki ga je prevzela v državnem zboru, dolgo je onemogočala tudi preiskave Golobovih ravnanj iz preteklosti, denimo neverjetno visoke plače in nagrade v podjetju GEN-I. Iz tega je verjetno financiral tudi novinarje, in sicer prek podjetja Vesne Vuković, ni pa mogoče izključiti, da je denar iz tega državnega podjetja namenil še kakšnim drugim rečem.

Podobno je stranka NSi na začetku mandata vladi zelo gledala skozi prste, ko je izvajala največje medijske čistke v zgodovini. Na referendumu o predčasnih menjavah celotnega vrha RTVS se sploh ni zavzemala za resno kampanjo.

Tonin, ki je evropski poslanec, je povedal, da bo do 13. septembra ostal predsednik NSi, po kongresu pa bo podprl tistega, ki bo dobil večino.

Aleksander Reberšek (Foto: Veronika Savnik)
Mogoč kandidat je Jernej Vrtovec, v zadnjih letih je izstopal tudi Janez Cigler Kralj. S spretnimi nastopi je veliko pozornosti zadnje čase pritegnil Aleksander Reberšek. Ko gre za izkušenost v politiki, najbolj izstopa Jožef Horvat, vendar se v zvezi z njim pojavlja dilema, ali ima ambicije, da bi bil čisto na vrhu.

Veliko javno pozornost je v preteklosti Tonin pritegnil zato, ker se je, nekoliko tudi po slučaju, glasovanje o tem, ali bo Milan Kučan edini ohranil privilegij državnega predsedniškega doplačila k pokojnini, izšlo tako, da je bil njegov glas za odločilen. Več podrobnejših podatkov o glasovanju in zapletih s Kučanovo pokojnino je mogoče najti na tej povezavi.

Spletni časopis

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine