Piše: Spletni časopis
Na odpoved današnje Tarče, ko je že prejšnji teden voditeljica Erika Žnidaršič močno razjezila vladajoče politike, se vrstijo čudenja.
Uradni razlagi iz TVS, da bi naj bila razlog odpovedi bolezen, ne verjame niti nekdanji kandidat za mandatarja levih strank Karl Erjavec. Prejšnji teden so v Tarči razkrili, da je bil predsednik vlade Robert Golob le nekaj mesecev po aferi Karigador na počitnicah na dalmatinskem otoku Ugljanu in to v hotelu družine podjetnika, ki v tem mandatu posluje z državnima podjetjema Gen-i in Dars, o čemer so drugi udeleženci, denimo Tone Krkovič, povsem izgubili spomin. Po vrhu pa je v studio Žnidaršičeva povabila tudi predstavnike opozicije, torej Žana Mahniča (SDS) in Aleksandra Reberška (NSi), ki sta razkrila, kako z mediji in javnostjo manipulira preiskovalka medijev iz Svoboda Tamara Vonta, ki je pred kamere ni bilo. Golob je po Tarči priznal, da je bil na Ugljanu in objavil račun, da je letovanje tokrat celo plačal:
Na odpoved tokratne Tarče, ki bi morala razkriti še več o dogajanju na Darsu, ki ga po politični odstavitvi Valentina Hajdinjaka, sicer politika NSi, vodi politik Svobode Andrej Ribič, ki je bil tudi na Ugljanu, pa tudi o kadrovanjih soproge premiera Roberta Goloba Tine Gaber v vladi, se je stranka Karla Erjavca odzvala tako:
“V stranki Karla Erjavca – Zaupanje najostreje obsojamo politične in institucionalne pritiske na raziskovalno novinarstvo in posege v uredniško neodvisnost medijev, še posebej v času pred volitvami. Nedavne informacije o ukinitvi predvajanja oddaje Tarča, ki bi po javno dostopnih navedbah obravnavala domnevne nepravilnosti pri kadrovanju v državnem podjetju Dars in na ministrstvih, razumemo kot resen alarm za stanje medijske svobode v Sloveniji.
Pri umiku oddaje zaradi politične občutljivosti vsebine ne govorimo več o posamezni programski odločitvi, temveč o nevarnem precedensu utišanja raziskovalnega novinarstva. To pomeni neposreden udarec pravici državljank in državljanov do obveščenosti.
Po državnozborskih volitvah leta 2022 so javni prostor napolnile zaveze Roberta Goloba o svobodi in spremembah. Obljubljena je bila večja odprtost, višji demokratični standardi in spoštovanje temeljnih pravic. Danes, ob pogledu na stanje po izteku mandata, pa smo priča številnim odločitvam in praksam, ki po našem prepričanju kažejo nasprotno smer: krepitev represivnih pristopov in posege v socialne pravice najranljivejših s Šutarjevim zakonom, nepremišljeno gospodarsko politiko ter vse bolj grob, neposreden in brezsramen pritisk na medije.
Utišanje oddaj z raziskovalno vsebino, ki zadevajo nosilce oblasti ali z njimi povezane osebe, tik pred volilnim obdobjem vzbuja resen dvom o spoštovanju demokratičnih standardov. V demokraciji morajo biti nosilci moči podvrženi nadzoru in prav raziskovalno novinarstvo je eden ključnih mehanizmov tega nadzora.
Zato vas, kot ključne strokovne, nadzorne in mednarodne varuhe medijske svobode, pozivamo k resnemu javnemu razmisleku in konkretnemu odzivu na posledice takšnih ravnanj. Posegi v medijsko svobodo v predvolilnem času lahko pomembno vplivajo na informiranost volivcev in posledično na volilni izid. To je nedopustno tveganje za demokratični proces.
Pozivamo vas k:
- javnemu strokovnemu odzivu in obsodbi posegov v raziskovalno novinarstvo,
- spremljanju in neodvisni presoji primera odpovedi oddaje Tarča,
- zahtevi po polni transparentnosti odločitev o umikanju ali spreminjanju raziskovalnih oddaj,
- jasni zaščiti uredniške in novinarske neodvisnosti,
- zagotovilih, da politični interesi ne bodo krojili medijskih vsebin,
- mednarodnemu monitoringu stanja medijske svobode v Sloveniji v predvolilnem času.
Demokracije brez svobodnih in pogumnih medijev ni.”
