Piše: Gal Kovač (Nova24TV)
Slovensko javnost je pred dnevi šokirala vest, da so slovenske oblasti v Ljubljani aretirala dva ruska vohuna. Šokirala, ker tovrstne novice navadno ne pridejo v javnost, če si nekdo tega eksplicitno ne želi. Medijskim razkritjem je sledil javni nastop zunanje ministrice, v katerem je dejala, da zaradi aretacije ne namerava poklicati ruskega ambasadorja na zagovor – vse dokler se o krivdi vohunov ne bodo izrekla slovenska sodišča. Številni so nemudoma opozorili na “latentno” naklonjenost levega pola Ruski federaciji, med njimi tudi naš medij in z dobrimi razlogi. Eden izmed teh je neverjetna rast uvoza iz Rusije od začetka napada na Ukrajino. Ta se je od 24. februarja prejšnjega leta povečal za več kot 300 odstotkov. Povečanje je z naskokom največje v Evropski uniji.
Poleg glasovanj v Evropskem parlamentu (tudi same ministrice, ko je bila ta še evropska poslanka) poslancev leve politične opcije, ki niso uspeli glasovati za resoluciji, ki so označili Rusijo kot teroristično državo, in namernega stradanja Ukrajincev, danes znanega kot holodomor, kot genocida, izvedenega nad njimi. K temu prištejmo izjave zunanje ministrice Tanje Fajon o tem, kako si ne zna predstavljati prihodnje varnostne arhitekture Evrope brez Rusije. A onkraj političnih ocen in poskusov sedenja “na dveh stolih”, ko se hoče ministrica prikazati kot zahodnjakinja in se hkrati dobrikati Rusiji, obstaja hladna realnost števil. O izjemnem povečanju izvoza v Rusijo je pač nemogoče zamahniti z roko in reči: “Resnica ni ena, resnic je več!” Ni.
Resnica je ta, da so v prvih devetih mesecih Putinove vojne z Ukrajino države članice EU pošiljale v Moskvo več denarja kot pred vojno. Sankcije so bile sicer implementirane relativno hitro, a je bil potreben čas, da začnejo učinkovati, poroča Politico. Šele meseca novembra prejšnjega leta je bila vrednost uvoza iz Rusije manjša kot istega meseca leto prej, torej novembra 2021. Razloge za to je iskati v energetski odvisnosti Evrope od Rusije in v izjemni rasti cen energentov. Vendar, kot poroča Politico, to ni celotna zgodba. Nekatere države so po začetku vojne z veliko večjo hitrostjo zmanjševale blagovno menjavo z Rusijo, nekatere pa so jo še povečevale. Med državami, ki so trgovanje z Rusijo še povečale, je Slovenija. Ne samo to, po vojni je prišlo do ekstremnega povečanja uvoza iz Rusije, kot je prikazano spodaj.
Grafika prikazuje vrednost uvoza iz Rusije od leta 2017 naprej. (Vir: Politico)
Vrednost uvoza iz Rusije v Slovenijo je bila še januarja 2022 malo nad 41 milijoni evrov, nato pa je začela rasti. Februarja 2022 je znašala blizu 96 milijonov evrov, marca 2022 približno 99 milijonov in pol. V tem času je sledila menjava oblasti. Na volitvah je zmagalo Golobovo Gibanje Svoboda. Svobodnjaki so osnovali koalicijo s skrajno stranko Levica in Socialnimi demokrati. Slovenija je dobila novo vlado 1. junija prejšnjega leta. To je bil hkrati tudi mesec, ko je rast uvoza iz Rusije v Slovenijo najbolj poskočila. Znašala je več kot 318 milijonov evrov. Celotna vrednost uvoza iz Rusije se je v letu 2022 približevala milijardi evrov ali pa jo celo presegla. Po podatkih GZS je uvoz iz Rusije znašal 887 milijonov evrov. Za primerjavo: leta 2021 je uvoz znašal 241 milijonov evrov.
Po podatkih GZS je bil primarni razlog za povečanje izvoza iz Rusije povečanje cen energentov. Glavni ekonomist zbornice Bojan Ivanec je za nacionalno RTV pojasnil: “To je posledica predvsem višjih nabav naftnih derivatov in njihove rasti cene ter rasti cen zemeljskega plina.” Zvišala pa se je tudi vrednost izvoza v Rusijo. Ta je leta 2021 znašala 557 milijonov evrov, lansko leto pa 677 milijonov evrov. Rast izvoza naj bi bila podatkih GZS predvsem na račun delovanja slovenske naložbe v Rusiji, ki je v lasti farmacevtskega podjetja.
Blagovna menjava med Slovenijo in Rusijo od 2016 do 2022 (Vir: Izvozno okno)
Zakaj Fajonova ne pokliče ruskega veleposlanika na zagovor?
Potem ko je v javnosti odjeknila vest o aretaciji ruskih vohunov, se je kritična javnost spraševala, zakaj zunanja ministrica ne pokliče ambasadorja na razgovor. Spomnimo, podobni pozivi so se vrstili, ko je Islamska republika Iran uvrstila evropskega poslanca Milana Zvera na seznam “podpornikov terorizma”. Gre sicer za absurdni seznam, ki pa bi lahko imel za Slovenijo, predvsem pa za njenega visokega političnega predstavnika Zvera hude negativne posledice. Fajonova, kot smo pisali, v zvezi z varnostjo poslanca ni naredila ničesar, iranskega veleposlanika prav tako ni poklicala na razgovor. Več o tem lahko preberete – TUKAJ.
Da je razloge za ravnanje Tanje Fajon iskati ravno gospodarskih dejavnikih, pa špekulira predsednik NSi Matej Tonin, ki je na Twitterju zapisal naslednje: “Morda se tukaj skriva odgovor, zakaj ruski veleposlanik še vedno ni bil poklican na zagovor.” Zraven je pripel spodnjo razpredelnico.
Grafični prikaz blagovne menjave med državami EU in Rusijo (Vir: Politico)
Grafični prikaz kaže na to, da so nekatere države, kot je denimo Malta, uspele izrazito zmanjšati količino uvoženega blaga iz Rusije. Med njimi denimo še Švedska, Danska, Portugalska, ki prednjačijo v tem, kako zelo so bile pri tem uspešne. Tudi Nemčija, ki je bila pred vojno deležna številnih kritik, da je energetsko pretirano odvisna od Rusije in po začetku vojne, da prepočasi zmanjšuje uvoz, je uspela zabeležiti za 49 odstotkov nižji uvoz v primerjavi z istim mesecem leta 2021. Slovenija, kot je jasno vidno, je v isti primerjavi na samem vrhu. Povečanje uvoza je bilo ponekod skoraj 1000 odstotkov višje, kot je bilo lansko leto istega meseca.
