Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Zemira Pečovnik je najslabše, kar ponuja širša javna uprava. Družbeno-politična delavka v službi davkoplačevalcev, ki misli, da si lahko privošči vse, saj svojo službo dojema kot politkomisarski privilegij. Zdaj jo v Mladini in drugih osrednjih medijih njeni sotrpini v službi skrajno leve politične opcije branijo.
Z njo so objavili solzast intervju, jo predstavili kot žrtev, direktorja Televizije Slovenija Uroša Urbanijo pa kot zlobneža, ki je odpustil novinarko izključno zaradi tega, ker je politično ne prenese. Govorila je o pritiskih nanjo, potem ko je “dovolila”, da se je na odru Prešernovih nagrad pojavila skrajna levičarka Svetlana Makarović. Potem pa presunljivo o tem, kakšen odnos imajo prvorazredni privilegiranci na RTV do našega denarja.
“Upor” po RTV-jevsko
“Jaz sem se pač uprla, drugače nisem mogla,” je rekla Pečovnikova v svoj bran. Kaj torej pomeni “upor” v govorici povprečnega uslužbenca RTV Slovenija? Kot je v svoj bran v oddaji Odmevi razložil direktor Urbanija, je gospa v aprilu zaprosila za desetdnevno službeno pot v tujino, odobril ji je tridnevno potovanje. V nadaljevanju je poslala prošnjo za sedemdnevno potovanje. Tako kot prvič je ponovil, da je odobril tridnevno potovanje. Nakar je gospa prišla k njemu in vseeno prosila za desetdnevno potovanje. Kot razlog je navedla, da je rezervirala stanovanje že pred enim letom in tudi že plačala. Glede na ta podatek je Urbanija prosil, če mu pošlje vso dokumentacijo, ki zadeva to rezervacijo. Izkazalo se je, da je gospa najela stanovanje 18. aprila 2023 in ne pred enim letom, 29. aprila pa se je dogovarjala za plačilo stanovanja, torej po tem, ko ji je bila pot zavrnjena. Na pot pa se je opravljala kar brez snemalca, se pravi kot čisto prava “turistka”.
Prava težava ni bila pot, pač pa goljufija
“Kako lahko televizijski novinar poroča iz Cannesa brez snemalne ekipe. To je vprašanje: ali odhajamo v Cannes na turistično potovanje ali dejansko opravljati svoje naloge,” se je vprašal Urbanija. Poudaril je, da je novinarka izgubila službo zaradi goljufije. Se pravi opravičevanje desetih dni, ker je novinarka stanovanje najela že pred enim letom, kar se je izkazalo za laž. V nadaljevanju pa se je zgodila goljufija na goljufijo. Gospa je kljub neodobritvi še vedno šla na potovanje. Ko je po petih dneh opazil, da je ni bilo v službi, je nadrejene pozval, naj ji odobrijo dopust, če je zanj zaprosila. Izkazalo se je, da za dopust ni zaprosila, njemu pa je poslala utemeljitev, da lahko gre na potovanje, tudi če ji direktor tega ne odobri. Naslednji dan se je vrnila iz službenega potovanja. Ne glede na situacijo je kljub temu zaprosila za dopust za nazaj in celo za bolniško, za kar je Urbanija podal kazensko prijavo na policijo. Tukaj gre za sklop dogodkov. Na koncu je od nadrejenih zahtevala, da se ji v evidenco za vsak dan, ko je bila v Cannesu, vpiše po 10 ur in to ne samo med delovnikom, ampak tudi v soboto in nedeljo.
To je torej “upor” po RTV-jevsko. Laganje direktorju. Poskus čiste, s dokumenti dokazane goljufije. Lobiranje v kadrovski službi, da se ji kot delo prizna celo sobotno in nedeljsko izletkanje po Franciji.
Mladina pokaže prave barve
Mladina je s tem, ko je goljufinjo in spletkarsko lažnivko Pečovnikovo predstavilo kot nekakšno žrtev pokazala prave barve. Rop davkoplačevalskih sredstev je sprejemljiv in celo priporočljiv, če je ropar prave politične barve. Zaščitilo se ga bo z vsemi medijskimi sredstvi, ki so na voljo. Takšna je leva politika, takšni so “njeni” mediji, takšne so “njene” institucije, takšno je “njeno” pravosodje. Pečovnikova je bila zalotena pri goljufiji in namesto, da bi tiho poniknila v obskurnost, se je še izpostavila v največjem levičarskem časniku v državi. Ker je vedela, da imajo prvorazredni povsem drugačno obravnavo v javnosti in politiki kot običajni smrtniki, ki jo plačujemo.
Urbanija je šokiral s citatom, kako je tajnica eno od novinark RTV opozorila, da je en dan šla ven s službenim odhodom, pa se sploh ni vrnila, drugi dan pa se sploh ni evidentirala, nakar ji je novinarka odgovorila: “Napiši mi vsakič po 8 ur, pa je! Včeraj pa sem šla ven s kolegi na čik in sem se pozabila odštempljati, kaj pa se je zgodilo naslednji dan, pa se ne spomnim.” Urbanija je opozoril, da so uslužbenci RTV plačani iz davkoplačevalskega denarja in ta način, ko je čisto vseeno, ali delaš v službi osem ali deset ur oz. sploh ne veš, ali si bil v službi ali nisi bil, se zdi kolegom normalen. Bivši zaposleni na RTV Slovenija z 38 leti delovne dobe je potrdil, da je primer z urednico Zemiro povsem običajna praksa v javnem zavodu RTV. Njeni kolegici v uredništvu je bilo samoumevno, da ji naknadno pripada plačani dopust ob smrti hišnega ljubljenčka, ko je ostajala doma.
Zamira Pečovnik je le simptom globlje bolezni javnega sektorja. Morda bodo ljudje volili drugače, ko bodo izvedeli, da sami niso prvorazredni, tiste, ki jih vztrajno volijo, pa so. Predčasne volitve so najbrž le nekaj mesecev stran. Bodo Slovenci končno doumeli, da so bili prevarani?
