Piše: Vida Kocjan, C. R.
Sedaj, ko se vlada postavlja pred javnostjo, kako se ji gre za reševanje romske problematike, velja spomniti, kaj je počela koalicija tik pred novomeško tragedijo. Torej skozi mesec oktober, zlasti v drugi polovici meseca.
Stanje sredi oktobra: Na jugovzhodu Slovenije so razmere na področju varnostne problematike vse bolj zahtevne. Zaradi neukrepanja pristojnih se stanje še slabša. Vlada razmere in zahteve domačinov ignorira, teden prej so koalicijski poslanci obstruirali celo sejo komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.
Na območju JV Slovenije deluje že sedem ljudskih iniciativ, ki poudarjajo, da niso nastale iz sovraštva, ampak nuje. Poudarjajo, da njihov cilj ni konflikt, ampak varnost, »besede in obljube, ki jih sejejo predstavniki vlade Roberta Goloba, niso več dovolj, potrebna so dejanja«. Opozarjajo, da to ni več vprašanje posameznih incidentov, ampak sistemska težava, ki ogroža varnost, spodkopava zaupanje v pravno državo in potrjuje dejstvo, da zakon v Sloveniji ne velja za vse enako.
SDS zelo aktivna, koalicija vse zavrača
V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke (SDS) so že večkrat opozorili na vprašanje varnostne problematike na območju jugovzhodne Slovenije tako s številnimi poslanskimi vprašanji oziroma pobudami kot predlogi priporočil za obravnavo omenjene problematike.
Že dvakrat so predlagali tudi ustanovitev pododbora, ki bi se aktivno ukvarjal z omenjenimi vprašanji, kar pa so koalicijske stranke (Svoboda, SD in Levica) vedno zavrnile.
V SDS so zdaj zahtevali sklic seje komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodi Jože Tanko. Opozorili so, da pristojni kljub številnim opozorilom in pozivom ne prisluhnejo problemom in upravičenim zahtevam prebivalcev JV Slovenije, kar bi resna in odgovorna oblast morala storiti.
Opozorila občanov
Pred časom so prejeli tudi pismo zaskrbljenih občanov občine Šentjernej v zvezi s pogostimi varnostnimi tveganji ter z zmanjšanjem kakovosti življenja v občini in njeni okolici. O vse bolj zahtevnih razmerah in dogajanju na jugovzhodu Slovenije vse pristojne in odgovorne v državi vseskozi obvešča tudi Vaška skupnost Mihovica. Prebivalci izražajo zaskrbljenost zaradi naraščajoče stopnje kriminala in nasilja. Porast kriminala med romskimi mladoletniki, ki fizično obračunavajo z večinskim prebivalstvom, je še posebej zaskrbljivo. Mnogi med njimi nehajo obiskovati šolo, kar posledično povečuje njihovo tveganje za brezposelnost, socialno revščino in vključevanje v kriminalne aktivnosti. Tamkajšnji kmetje izpostavljajo tudi težave zaradi kraje pridelkov s polj ter opozarjajo na krajo in poboj živine, kar ne nazadnje predstavlja tudi resno grožnjo njihovemu dohodku. Ogroženo je njihovo premoženje. Razmere so se zaostrile do te mere, da številni med njimi nočejo oziroma si ne upajo javno govoriti o težavah, saj se bojijo maščevanja Romov. Številna kazniva dejanja so postala stalnica, vključno s fizičnim nasiljem, krajo, prekrški zoper javni red in mir ter prometnimi prekrški.
Opozorila enajstih občin
Hkrati velja spomniti, da je v letu 2023 skupina enajstih županj in županov občin iz JV Slovenije in Posavja v državni zbor s podpisi 31.500 volivcev vložila sveženj štirih zakonov. Namen teh je bil ureditev razmer otrok in mladine iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih. Poslanci vladajoče koalicije so nato v začetku oktobra 2023 predloge sprememb zakonov zavrnili. Podprli so le predlog novele zakona o urejanju trga dela, pa še v tem primeru so bili s sprejetimi sedmimi dopolnili črtani vsebinski členi, zaradi česar je predlog zakona izgubil prvotni namen.
Župani so takšno odločitev koalicijskih poslancev sprejeli z obžalovanjem. Ocenili so, da gre za veliko zamujeno priložnost, saj pri predlaganem svežnju ni šlo za zahtevo enajstih občin, ampak za zahtevo okoli 150.000 prebivalcev JV Slovenije in Posavja, ki se dejansko srečujejo z velikimi težavami. Danes se vse bolj kaže, da je bila skrb županov in prebivalcev zaradi nesprejetih zakonov upravičena in da vlada ni izpolnila danih obljub.
Izstopa mladoletniški kriminal
V zadnjem letu posebej izstopa naraščanje mladoletniškega kriminala, povezanega z določenimi romskimi skupnostmi, kar med ljudmi povzroča vedno več strahu in negotovosti.
Župani tako v zadnjih treh mesecih opozarjajo na neučinkovitost obstoječih ukrepov in slabšanje varnostnih razmer. Glavne ugotovitve, poudarjene na regijskih srečanjih županov, predvsem 30. septembra 2025 v Novem mestu, so neučinkovitost obstoječe zakonodaje in ukrepov. Župani menijo, da spremembe zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki naj bi sankcionirale neobiskovanje šole, ne delujejo oziroma so premile. Pri tem je bil kot primer naveden primer družine s socialnimi transferji v višini približno 1.900 evrov, ki ji je bilo zaradi neobiskovanja pouka enega otroka odtegnjenih le 170 evrov (izplačilo v naravi), kar po mnenju županov ni zadosten ukrep in ni spodbuda za spoštovanje zakonske obveznosti. Opozorili so na destimulativno socialno politiko. Delo se večini romske populacije finančno zaradi zdajšnjega sistema socialnih transferjev ne izplača, saj ne spodbuja zaposlovanja, ampak obratno, zaradi česar ostaja skoraj celotna romska populacija v večini brezposelna in še naprej prejema socialne transferje. Župani zato pozivajo k prenovi socialne zakonodaje in več drugih zakonov.
Konkretna opozorila županov
Župan mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni je izpostavil, da so razmere vse slabše in da je vse več kaznivih dejanj, povezanih s socialno in z romsko problematiko. Župan občine Brežice Ivan Molan je izpostavil, da se prebivalci občine Brežice in Posavja ne počutijo varno in se bojijo v trgovine zaradi nasilja. Še posebej je izpostavil težave pri legalizaciji romskega naselja Krušče pri Cerkljah ob Krki, kjer ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano od občine zahteva, da kljub pridobljenemu soglasju lastnikov zagotovi nadomestna kmetijska zemljišča.
Župani so sredi septembra 2025 vlado opozorili na neustrezne ukrepe. Vlada pa jim je posredovala vsebinsko prazne odgovore ministrstev – brez konkretnih korakov, brez ukrepov in brez časovnic.
Opozorila ljudskih iniciativ
Pred dnevi so se javno odzvale tudi ljudske iniciative. Samo v zadnjih treh mesecih so se na območju Dolenjske in širše regije zgodili številni incidenti, v katerih so bili udeleženi mladoletniki. Ti primeri niso več osamljeni, ampak kažejo na ponavljajoč se vzorec nasilja, ki se samo poglablja.
Ljudje poročajo o pogostih tatvinah, grožnjah, pretepih, uničevanju premoženja in napadih na starejše. Mnogi se zvečer ne upajo več iz hiš, nekateri se izogibajo nekaterim območjem, kjer so napadi in vandalizem pogostejši. Varnost, ki bi morala biti osnovna pravica, je postala privilegij. Vse to jasno kaže, da obstoječi sistem ne deluje.
Ljudje si želijo sožitja, spoštovanja in miru. Od države pričakujejo, da jim zagotovi osnovno pravico do varnosti in dostojnega življenja, kot to določa ustava.
