Piše: Bogdan Sajovic
V zadnjem času se nekako počutim mlajšega, takole petintrideset do štirideset let. Tituhi se namreč repenčijo, kot se niso že od osemdesetih, svobodnjaška oblast pa uvaja svet za preprečevanje sovražnega govora, kar spominja na preganjanje verbalnega zločina iz časov naše mladosti. Še pomnite, tovariši?
Člen 133 KZ, sovražno vznemirjanje javnosti? In na čelo tega sveta je vlada postavila kraljico drame, ki se že tako ali tako zadnjih nekaj let čuti poklicano za vtikanje v vse mogoče in nemogoče, kar se dogaja v naši mili domovini. Od mavričarjev pa do varovanja vode. Razen ko gre za primer napeljevanja kloake prek glavnega vodnega zajetja za prestolnico. V tem primeru se je multipraktičarka razglasila za nevedno in nepristojno, čeprav zadeva smrdi do neba. Celo tako zelo, da se je oglasila tudi predsednica države in dejala, da to ni kul. Resda pa je že čez nekaj ur njen urad izdal sprenevedav popravek, kar je bilo tudi pričakovati. Kaj pa se ima neka predsednica države za oglašati, ne da bi se najprej uskladila s politbirojem CK KPS? Še posebno če gre za našega Zokija, »ki nekaj ma«, kot se po spletni pošti slinijo pravosodnice. In si zato lahko privošči, kar si hoče, tudi to, da napeljuje drekovod čez zajetje pitne vode. Predsednica naj bo torej srečna, da se je izmazala samo s popravkom, ker bi jo lahko hitro zadela prijava zaradi sovražnega govora. Kajti novoustanovljeni svet je tako kot nekoč 133. člen namenjen predvsem obrambi lika in dela največjih sinov in hčera vseh naših narodov in narodnosti. In tudi njihovih poltronov, če bi se pokazala potreba.
Kam pa pridemo, če bi lahko kar vsakdo izražal svoja mnenja in poglede, ne da bi jih pred tem uskladil z edino pravilnim učenjem? Ali celo, Marx nas obvaruj, kritiziral kolosalne dosežke in modre besede možganskih trustov, ki nas vodijo v boljši jutri …
