Piše: G. B.
Slovenija bo od ponedeljka do 26. maja gostila diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev. Na njej naj bi sprejeli konvencijo, s katero bi zapolnili pravne praznine pri preiskavi in pregonu najtežjih mednarodnih hudodelstev in ki bo prva mednarodna pogodba, poimenovana po Ljubljani, poroča STA. Kot navajajo na zunanjem ministrstvu, bo srečanje največja mednarodnopravna diplomatska konferenca, ki jo bo doslej gostila Slovenija. Na njej bo sodelovalo približno 250 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava iz 79 držav.
Pobuda za konvencijo o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (konvencija MLA) je nastala po zasedanju strokovnjakov, ki so ga novembra leta 2011 v Haagu organizirale Nizozemska, Belgija in Slovenija. K državam pobudnicam so pozneje pristopile še Argentina, Senegal in Mongolija. V Haagu so takrat opozorili, da pri medsebojni pravni pomoči in izročanju med državami za nacionalno razsojanje glede omenjenih zločinov obstaja pravna praznina. Glede na naravo grozodejstev, pri katerih osumljenci, žrtve, priče in dokazi pogosto prehajajo državne meje, pa je ključnega pomena, da je zagotovljeno učinkovito mednarodno pravno sodelovanje na svetovni ravni. Nekatere obstoječe mednarodne pogodbe sicer že vsebujejo sodobne določbe o medsebojni pravni pomoči in izročitvi, vendar zlasti za lažje oblike kaznivih dejanj. Namen konvencije MLA pa je sprejem mednarodne pogodbe, ki bi vzpostavila podobne meddržavne mehanizme tudi za preiskavo in pregon najtežjih mednarodnih hudodelstev, še poroča STA.
Konvencija naj bi pomagala pri kaznovanju storilcev genocidnih dejanj
Kot je pojasnil generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na slovenskem zunanjem ministrstvu Marko Rakovec, je pri pregonu tovrstnih zločinov nujno sodelovanje med državami in posledično tudi pravni okvir, ki bi to urejal. “Tega za zdaj ni, zato konvencijo MLA vidim kot najpomembnejšo mednarodno pogodbo na področju mednarodnega kazenskega prava, takoj za rimskim statutom,” je dodal. Konvencija je torej usmerjena predvsem k primarni odgovornosti držav za pregon grozodejstev ter potrebi za izboljšanje učinkovitosti preiskav in njihovega pregona na državni ravni, je sporočilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Pobuda sicer deluje kot samostojen proces zunaj okvira Združenih narodov. “Problem pri tem je bil predvsem to, da se mednarodne pogodbe v ZN sprejemajo s konsenzom. Dokler pa pobudo nekatere države blokirajo, vemo, da v okviru ZN ne bi mogli napredovati,” je pojasnil Rakovec.
Ker pobuda prav tako ni povezana z delom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), lahko k njej pristopijo tudi države, ki niso pogodbenice rimskega statuta. Konvencijo sicer trenutno podpira 78 držav, vključno z vsemi državami članicami EU. Ključen izziv pri sprejemanju konvencije je predvsem to, ali bodo podpisnice morale omenjena kazniva dejanja inkriminirati tudi na način, kot so inkriminirana v rimskem statutu. “Kljub temu, da imajo nekatere države že inkriminirana ta kazniva dejanja, jih imajo inkriminirana s svojimi definicijami, ki so jih sprejele še pred rimskim statutom,” je dejal Rakovec in pri tem poudaril pomen enotne definicije kaznivih dejanj. Na konferenci v Ljubljani bodo govorili tudi o podrobnostih glede medsebojne pravne pomoči, definiranja preiskovalnih enot, izročitev, izmenjav dokazov in pravic žrtev, zlasti njihove pravice do reparacije. Kot je še pojasnil Rakovec, bodo na konferenci predvidoma sprejeli besedilo konvencije, ki bo nato odprta za podpis, slovesnost ob sprejetju pa bo v Haagu. Sledila bo ratifikacija pogodbe s strani držav podpisnic in ko bodo te obvestile depozitarja, da so izpolnile vse notranje pravne postopke, bodo uradno postale podpisnice konvencije MLA.
V Sloveniji je vlada že sprejela pobudo za podpis konvencije. Z njo se je seznanil tudi odbor za zunanjo politiko. Ko bo konvencija podpisana, pa bo sledila še ratifikacija v državnem zboru. Depozitar konvencije MLA bo Nizozemska. “Ker bo pogajalska konferenca potekala v Sloveniji, pa bo ime konvencije ljubljansko-haaška konvencija o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev,” je dodal Rakovec.
Delegate bosta nagovorili članici pravne naslednice komunistične partije, ki je sicer podprla deklaracijo o gladomoru
Na otvoritvi konference v ponedeljek bodo zbrane delegate med drugim nagovorili zunanja ministrica Tanja Fajon, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, zunanja ministrica Belgije Hadja Lahbib, nizozemska ministrica za pravosodje Dilan Yesilgöz-Zegerius in Kimberly Prost, sodnica ICC. Na MZEZ pričakujejo, da se bo konferenca v Ljubljani uspešno zaključila s sprejetjem konvencije, Rakovec pa je prepričan tudi, da bodo prizadevanja Slovenije pripomogla k uspehu njene kandidature za nestalno članico varnostnega sveta ZN. Strošek celotne konference znaša približno 600.000 evrov, pri čemer bo Nizozemska prispevala 200.000, Belgija pa 180.000 evrov. Preostali znesek pa bo poravnala Slovenija. Ob robu konference bo 22. maja potekala tudi obeležitev osmega dneva EU proti nekaznovanosti z osrednjim gostom evropskim komisarjem za pravosodje Didierjem Reyndersom.
Toliko o konferenci. Ob tem naj spomnimo, da je samo dan prej parlamentarni odbor za zunanjo politiko (OZP) s 13 glasovi za in enim proti podprl deklaracijo o spominu na gladomor, množični poboj z lakoto, v Ukrajini v letih 1932 in 1933. Državnemu zboru bo predlagal, da sprejme deklaracijo, s katero gladomor priznava kot genocid. Kar je sicer prav. Predlog deklaracije so v DZ v imenu poslanskih skupin SD in Svobode 31. marca vložili njuni vodji Jani Prednik in Borut Sajovic ter predsednik OZP Predrag Baković (SD). Podporo so ji izrazili tudi poslanci opozicijskih SDS in NSi. Da bo glasoval proti, je napovedal samo poslanec Levice Matej T. Vatovec, in sicer zato, ker meni, da je treba zgodovino pustiti zgodovinarjem. Ukrajince pa je treba drugače podpreti v njihovi obrambi domovine, je dejal ter izpostavil humanitarno in drugo pomoč, ki jim jo nudi Slovenija. Na sami razpravi je edino Franc Breznik (SDS) ocenil, da je pomembno sporočilo deklaracije to, da noben zločin nikoli ne zastara, in da je treba, da se ne bi ponovili, procesuirati vse komunistične zločine, tudi tiste v Sloveniji. Anže Logar (SDS) pa je izrazil mnenje, da bi morali deklaracijo razširiti s pozivom Rusiji, da uradno prizna gladomor in se opraviči zanj. Matej Tonin (NSi) je izpostavil, da je v gladomoru umrlo tako veliko ljudi samo zaradi politične odločitve komunističnega režima. V poslanski skupini NSi pa so jo podprli tudi v luči sedanje ruske agresije v Ukrajini, je dodal.
V Sloveniji doslej ni bil obsojen noben storilec komunističnega genocida
Je pa seveda neverjetno, kako se vladajoči ob sicer hvale vredni obsodbi gladomora kot genocida ter organizaciji konference o genocidu sprenevedajo. Slovenija bo namreč prav ta in naslednji mesec obeleževala spomin na žrtve komunističnih pokolov iz leta 1945, a na državni ravni te žrtve še vedno niso dobile povrnjenega dostojanstva. Prav tako v naši državi nihče od storilcev teh pokolov nikoli ni kazensko odgovarjal. V devetdesetih letih sta v okviru parlamenta povojne poboje obravnavali t. i. Pučnikova in Polajnarjeva preiskovalna komisija, bilo je vloženih precej ovadb, a vedno brez epiloga. Državni zbor pa komunizma kot totalitarnega sistema nikoli ni obsodil – celo takrat, ko je evropski parlament v okviru Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu obsodil vse totalitarne sisteme, je vladajoča večina izsilila odločitev, da se DZ s tem zgolj seznani (sic!). SDS je sicer večkrat poskušala doseči, da bi glasovali o sprejemu resolucije, a vedno neuspešno.
Od ministric Tanje Fajon, predsednice pravne naslednice KPS (ki se je celo sama osebno poklonila kipu komunističnega zločinca Borisa Kidriča) in Dominike Švarc Pipan, ki se je nedavno vsem na očeh objemala z Zoranom Jankovićem, bi upravičeno pričakovali, da bosta na mednarodni konferenci v Ljubljani priznali, da Slovenija zaradi okuženega pravosodnega sistema ni storila ničesar pri kaznovanju genocida. A bržkone bomo na takšno priznanje čakali zaman…
