15.8 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Spremembe volilne zakonodaje razburjajo – Bojan Dobovšek: Samosvoja odločitev o ukinitvi okrajev ne pomeni rešitve, gre za kreativno razlago tistih, ki hočejo uveljaviti svoje mnenje!

LMŠ, SMC, SD, NSi, Levica, SAB in SNS si želijo še pred morebitnimi predčasnimi volitvami sprejeti novo volilno zakonodajo, ki bo v skladu z ustavo. V Državnem zboru RS potrebujejo 60 glasov, skupno jih imajo 59, zato upajo, da se bo zadnji glas pojavil v postopku. Proti zakonu so v strankah SDS in DeSUS, predsednik največje parlamentarne stranke Janez Janša je za medije povedal, da bo sprememba volilne zakonodaje pravzaprav atentat na podeželje.

 

Ukinitev volilnih okrajev bi sicer olajšala kampanjo manjšim strankam, hkrati pa bi se povečala centralizacija države. Kljub temu, da s predlogom spremembe odpravljajo neustavnost, pa smo lahko v primeru zakona o zasebnem šolstvu videli, koliko jim je dejansko mar za sodbe in odločbe ustavnega sodišča.

V odzivu na predlog v SDS opozarjajo, da v predlaganem volilnem sistemu brez 88 okrajev in samo 8 volilnimi enotami, bi se izvoljeni poslanci vseh strank v roku treh mandatov praktično v celoti skoncentrirali v državnem in nekaterih regionalnih središčih: v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Novi Gorici, Kranju, Murski Soboti in Novem mestu. Torej tam, kjer je večja gostota volilnega telesa in večja možnost medijske promocije za večje število volivcev. V tem sistemu bi bili poslanci izvoljeni na podeželju, sčasoma zgolj še izjema. Ugleden kandidat iz Mozirja bi težko zbral več preferenčnih glasov od kolega na isti listi v 5. volilni enoti, ki je vsaj relativno poznan v Celju. Številne manjše regije v Sloveniji bi v dveh ali treh mandatih ostale brez možnosti izvolitve svojih zastopnikov v Državnem zboru ne glede na to na kateri listi bi kandidirali.

O prednostih in slabostih morebitne spremembe zakonodaje je s predsednikom Dobre države dr. Bojanom Dobovškom spregovoril voditelj Luka Svetina. Dobovšek je izpostavil, da ukinitev okrajev pomeni centralizacijo Slovenije. “Vsekakor evropske institucije priporočajo decentralizacijo in večji vpliv regij, ki jih še nimamo, in lokalnih skupnosti. Tukaj se pokaže tisti glas Slovenije, zato predlagana sprememba ne gre v to smer. Odločba Ustavnega sodišča RS je povsem jasna. V odločbi jasno piše, da je potrebno zaradi nesorazmernosti okrajev meje teh okrajev urediti tako, da bodo med seboj primerljivi,” je povedal in dodal, da nikjer ni govora o ničemer drugem.

“Ta samosvoja odločitev o ukinitvi okrajev ne pomeni rešitve,” je prepričan Dobovšek. “Gre za kreativno razlago tistih, ki hočejo uveljaviti svoje mnenje. Vsekakor gre tukaj za volilno geometrijo, v kateri so nekatere stranke računale, da se jim bolj splača, da se volilni okraji ukinejo in da bodo imeli večji vpliv na volitve, da bodo lažje izvolili svoje kandidate.” Ob tem je izpostavil, da se ne sme pozabiti drugega elementa in to je vpliva medijev. “Videli smo, da že sedaj so volitve pod močnim vplivom medijev. Tistega, ki mediji preferijajo in oglašujejo, tisti ima več možnosti, da bo izvoljen. Že v času, ko ni volilne kampanje, se nekateri ljudje vseskozi pojavljajo v ključnih medijih v Sloveniji. S tem imajo promocijo, ki je ne plačajo. Pravim, da gre za posredno financiranje nekaterih strank in njihovih kandidatov. Potem, ko pride do volilne kampanje, so agencije za mirjenje javnega mnenja, ki v bistvu ustvarjajo javno mnenje, že izmerile to pojavljanje kandidata v medijih in ga postavijo na prva mesta. Ko pride do volilne kampanje, je ta človek vseskozi med tistimi, ki se tudi pojavljajo v medijih.”

SDS je leta 1996 zbrala skoraj 50 tisoč podpisov za dvokrožni večinski sistem po katerem bi 88 poslancev Državnega zbora volili neposredno. Volivci imajo po tem sistemu absolutno moč pri odločanju, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Vsak poslanec pa za izvolitev potrebuje absolutno večino, več kot 50 odstotkov veljavnih oddanih glasov v prvem ali morebitnem drugem krogu. Na referendumu je večinski sistem dobil podporo volivcev, vendar ga LDS in SD večina v Državnem zboru ni želela sprejeti. Po pritožbah je Ustavno sodišče odločilo, da Državni zbor RS mora uzakoniti večinski volilni sistem. A dve tretjini poslancev je uresničitev rezultata referenduma in odločbe Ustavnega sodišča RS izigralo s spremembami ustave RS, v katero je po izredni proceduri v samo nekaj dneh zapisalo obstoječi deloma izkrivljeni proporcionalni volilni sistem. Zakaj tore danes tisti, ki so leta 2000 grobo poteptali ljudsko voljo in odločbo ustavnega sodišča o večinskem volilnem sistemu, na ves glas kričijo o potrebi po neposrednem vplivu volivca na izvolitev poslanca.

Slišimo lahko, kako je odprava volilnih okrajev nujna, sicer naslednje volitve ne bodo legitimne in kako jih lahko ustavno sodišče v tem primeru kar razveljavi. Mar res? Je Ustavno sodišče razveljavilo državnozborske volitve 2000, 2004, 2008, 2011, 2014 ali 2018? Ne, vseh teh šest volitev smo speljali po obstoječem volilnem sistemu z volilnimi okraji. Okrepljeno nenadno javno nabijanje o nujnosti spremembe volilnega sistema z dejanskimi motivi seveda nima nobene povezave. Zdravilo, ki ga ponujajo je kot imputacija obeh nog pri pacientu, ki ima ozdravljivo poškodbo le na enem stopalu.  A predlagatelji amputacije iz levega konzilija želijo ustvariti volilno telo na invalidskem vozičku, ki bo popolnoma obvladljivo in volilni sistem v katerem bodo na koncu dejansko odločali samo prvorazredni.

Na volitve, kot na igre na srečo
Po prepričanju Dobre države v času pred volitvami ne potrebujemo spremembe volilne zakonodaje, ampak spremembo medijske zakonodaje. “Agencije za merjenje javnega mnenja svojih rezultatov ne bi smele objavljati v času volilne kampanje, ker so volivci leni. Mi bo potrebovali aktivnega volivca. On se mora pozanimati, kaj katera stranka dela, kakšne kandidate predstavlja, kaj so ti v svojem življenju že naredili, ne pa da samo piarovsko pozna kandidata. Če bi volivec vse to vedel, bi se odločil na podlagi tega. Ne pa da ta sedaj gre na volitve, kot na igro na srečo. On gleda televizijo na glavnih medijih, vidi ankete in se odloči za tistega, ki bo predvidljivo zmagal. Misli, da bo s tem tudi nekaj zadel. Vendar ni temu tako. Volitve niso igre na srečo. Tukaj gre za resno odločanje. Volivci imajo na volitvah možnost, da izberejo kandidata in možnost, da se sami odločijo. Iz tega razloga morajo biti aktivni.”

“Pri nas je problem, da gre premalo ljudi na volitve,” je prepričan Dobovšek. Tisti, ki pa gredo večinsko gledajo in spremljajo vodilne medije, ki pa sledijo anketam  za merjenje javnega mnenja in se potem na podlagi tega odločajo. “Ravno tukaj pravim, da je problem. Sedaj se bodo z ukinitvijo volilnih okrajev tisti kandidati, ki bodo v centrih, še več pojavljali v medijih, te agencije jih bodo še bolj promovirale in ljudje bodo videli samo njih. Tako imajo možnost tisti, ki so večji zabavljači in se veliko pojavljajo v medijih, ne pa resni ljudje z resnimi programi in resno kariero,” izpostavlja Dobovšek. Po eni strani je tako problem, da z ukinitvijo okrajev lokalno prebivalstvo ne bo imelo svojega vpliva, kajti ni koncentracije prebivalstva, da bi izvolili nekega kandidata in pa vpliv medijev, ki ga je po besedah Dobovška potrebno odpraviti. Dobovšek se sicer strinja, da je čas za spremembe, ampak so po njegovo volivci tisti, ki morajo odločiti za koga bodo volili brez vpliva medijev.

Levica bi v mestih najbrž dobila več glasov
V večjih mestih je večinska populacija orientirana malo bolj v levo. “To pomeni, da bi levica najbrž v mestih dobila več glasov, desna orientacija pa več glasov na periferiji. To je zgleda ta volilna kombinatorika. Tukaj se delajo osnovne postavke, zato, da bi neka koalicija zmagala na volitvah. Poznamo iz sveta primer, ki se mu reče Gerrymandering. Tukaj se volilne enote ali okraji zaokrožijo tako in se priredi volilna aritmetika temu, da ena stranka lahko kljub temu, da ima nekje manj glasov, zmaga zaradi koncentracije volivcev na nekem teritoriju.” Po besedah Dobovška imajo mesta večjo prisotnost v medijih, večjo koncentracijo ljudi in tisti kandidati, ki so v mestih imajo več možnosti, da so izvoljeni.

Do konca leta čas za spremembe
“Če so imeli leto in pol časa, pa niso storili nič, zakaj sedaj? Za spremembo mej volilnih okrajev ne potrebujejo ustavne večine. Kar pomeni, da so to večino imeli že sedaj,” izpostavlja Dobovšek. “S tem, da bi spremenili nekatere meje, bi sledili ustavni odločbi. Vprašanje je, kaj se resni skriva zadaj. Zakaj takšen interes.” Glede obstoječega predloga je Dobovšek dejal, da se ne ve, če ta sploh izpolnjuje vse zahteve po Ustavi RS. “Se pravi, da bi lahko sprejeli nekaj in ni rečeno, da ne bi bilo to še bolj ustavno sporno, kot pa je to kar imamo sedaj.” Na vprašanje, če lahko Ustavno sodišče razveljavi volitve, če bi volilni sistem ostal nespremenjen, je Dobovšek odgovoril, da je dovolj časa do konca leta. Če bodo nove volitve lahko nova vlada do konca leta spremeni meje okrajev in to tudi, če ne bo imela ustavne večine in potem spravi resno razpravo, kakšen volilni sistem potrebujemo.

Slovenija po besedah Dobovška na lestvicah demokratičnosti stagnira in drsi. Prehitevajo nas tudi druge države, ki so se kasneje pridruževale Evropski uniji. Imamo mlado demokracijo, ki je še v razvoju. Če pogledamo volilni prag, potem Svet Evrope priporoča celo nižji volilni prag, kot ga ima Slovenija in sicer tri odstoten. “Najbolj razvite države kot sta Danska 2 odstotka in Švica pod en odstotek, na drugi strani pa ima Turčija deset odstotkov. Za polno demokracijo je potrebno imeti nižji prag. Tukaj bi se potem pokazal vpliv volivca, ki bi lahko izbiral. Tukaj zopet mediji in agencije pretentajo volivca in rečejo, če bo ta dal glas majhni stranki, bo vrgel glas stran. Ne, ravno s tem, ko ne bo volil za tistega, ki ga je izbral, potem je šele vrgel glas stran.”

Ob tem je Dobovšek opozoril na problem ustanavljanja novih strank. “Vidimo, da se kar nekaj strank na novo pojavi. Vendar moramo videti, kako so bile sploh ustanovljene. Sploh ni volilnih kongresov, kjer se bi predstavil program in kandidati, ampak stranke nastanejo kar na hitro.” Po besedah Dobovška stranke delujejo preko lokalnih odborov. Ukinjanje okrajev pa nekatere stranke želijo tudi zato, ker lokalnih odborov nimajo. “Najprej smo stopili v demokracijo, sedaj potrebujemo pestrost strank. Vendar bi nato morale zmagovalne stranke ustanoviti koalicijo, ne pa tako kot pri nas, kjer se je gradilo na izključevanju. Tisti, ki se niso želeli pogovarjati ali iti v koalicijo z največjo stranko, so naredili koalicijo, nato pa so iz tega razloga pojavili problemi takšne demokracije.” Največje stranke morajo po besedah Dobovška postaviti vlado, manjše pa so zato, da opozarjajo. Opozicija ima namreč nalogo, da opozarja na napake in to je tudi smisel demokracije.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine