Piše: Edvard Kadič
Jabolko spora med premierjem in notranjo ministrico je bilo njegovo vmešavanje v kadrovske zadeve na notranjem ministrstvu. Točneje, izvajanje pritiska na danes že nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, naj »počisti« kadre iz časa Janševe vlade. V prvi vrsti je šlo za nasprotovanje imenovanju Boštjana Lindava za direktorja Generalne policijske uprave, še nekaj drugih predlogov (koga za šefa NPU ipd.) in celo za kar konkretno zahtevo po zamenjavi osebe v vodstvu ene od policijskih uprav.
Resnici na ljubo, ministrovanje samo po sebi ni nekaj, kar bi človek delal z levo roko. Nam, ki od daleč opazujemo dogajanje, se zdi vse skupaj precej lahkotno. Malo pred kamerami, malo po sestankih in pisarnah, pa je mimo. Seveda ni tako. Ves čas ti novinarji molijo mikrofone pod nos in te prosijo za izjave in odgovore za ves čas nove in nove težave. Nikoli ni prav in vse v redu. V nobeni vladi. Z lahkoto se strinjamo z ministrico in njenim osrednjim argumentom za odstop, da moraš imeti okoli sebe ljudi, ki jim res zaupaš, in ne ljudi, ki ti jih tja postavijo drugi. Zato je še toliko manj razumljivo, da Bešič Loredan, ki vodi ministrstvo za zdravje, poleg ministrovanja še operira v dveh (!) ustanovah. Neverjetno.
A vrnimo se h Golobu in k Bobnarjevi. Robert Golob je v sporu s Tatjano Bobnar predvsem pokazal mišice. Dal ji je jasno vedeti, da bo tako, kot bo rekel on, ali pa imenovanja ministričinega predloga, to je Boštjana Lindava v redni mandat, ne bo. Lindavu je zato namenil podaljšanje »poskusne dobe« zato, da z Bobnarjevo opravita zahtevano kadrovsko »čiščenje«. Šele čez šest mesecev bo Golob presodil, ali je vse skladno z njegovimi zahtevami. Če bo, bo Lindav potrjen v trajen mandat, če ne, bomo pa še videli. Naj spotoma omenim, da gre pravzaprav za klasično mafijsko metodo. Šef mafijske družine od mladih članov mafijske združbe zahteva, da npr. ubijejo tega ali onega ter se tako dokažejo in pridobijo šefovo naklonjenost. Ko so to storili, so njegovo naklonjenost imeli, šef pa je dobil tudi nekaj, s čimer je mlade držal v šahu, in sicer dokaze o njihovem morilskem početju. Poti nazaj za mlade potem ni več. Se strinjam, da je ta primerjava malo pretirana, je pa nazorna. Ti »počisti« te in te kadre, zato imaš mojo naklonjenost, jaz imam pa zraven še dokaze, da so bili počiščeni na vprašljiv način. Zakaj pravim vprašljiv? Zato, ker ga je Bobnarjeva ovadila državnemu tožilcu in poslala prijavo na KPK.
Takšnemu načinu dela se je Bobnarjeva očitno uprla. Še posebej ker smo v poročilu vršilca dolžnosti direktorja Policije Boštjana Lindava lahko zasledili tudi osebo, ki se že od konca maja 2022 predstavlja kot vodja varovanja Roberta Goloba. Izkazalo se je, da gre za nekdanjega varnostnika predsednika Janeza Drnovška, ki pa po premierjevih besedah ni v nobenem poslovnem razmerju ne z njim in ne z vlado. To pa je čudno.
Republika Slovenija tako kot vse urejene države tovrstno varovanje ureja sistemsko. V svoji kratki zgodovini je tako uspešno obvarovala številne domače in svetovne predsednike držav, vlad, srečanje npr. Busha in Putina itd.
Pred kom in zakaj se Golob v nasprotju s svojimi predhodniki nenadoma čuti tako ogroženega? Mu kdo grozi? Ali obstoječi varnostniki niso zaupanja vredni? Upam da ne in držim pesti, da gre samo za Golobovo kaprico. Če je samo kaprica, bomo že nekako preživeli. Če ni, pa smo posredno ogroženi vsi.
Vse to pa kaže veliko bolj zaskrbljiv trend, ki je z izstopom Marte Kos, nekoč podpredsednice Golobove stranke in špicenkandidatke Golobovega Gibanja Svoboda za predsednico države, dobil še slabši prizvok. Ob svojem izstopu je dejala: »Razmere, ki so povzročile okoliščine, zaradi katerih sem odstopila od kandidature za predsednico države, zaradi česar sem pozneje odstopila tudi kot podpredsednica stranke, se niso spremenile. Nasprotno, ostajajo enake in se zaostrujejo.« K temu je še dodala, da je njen odstop tudi neposredna podpora ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar. Zanimivo.
Golobizem je način delovanja, kjer na zunaj s pomočjo bogatih PR in marketinških kampanj izkrivljaš realnost in ustvarjaš videz najboljših, navznoter pa vladajo revanšizem in plitek bazen kadrov brez znanja in izkušenj. Spirala kaosa, kot se je pred kratkim za Golobovo vladanje izrazil Boštjan M. Turk, se počasi že kaže tudi v družbi. Sesedanje zdravstvenega sistema pred našimi očmi, popolna nekritičnost osrednjih medijev in civilne družbe do vlade, odstop ministrice za notranje zadeve in njene prijave Goloba na KPK in državno tožilstvo, so verjetno le vrh ledene gore. Tisto, kar že lahko vidimo. Kaj še sledi, si lahko samo predstavljamo. Pri tem vstopamo še v ekonomsko krizo.
Zdaj je dober čas, da se vprašamo, kam gremo kot država. Ni treba biti ravno vrhunski analitik za ugotovitev, da se bo Golobova vladavina sesula kot hišica iz kart. Še manj pa je treba biti pronicljiv za ugotovitev, da bo namesto Goloba, po Cerarju, Šarcu in Bratuškovi, vstopil na politično sceno nov … Golob. Kolikokrat še?
