Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)
Včeraj je potekalo eno zadnjih soočenj pred drugim krogom predsedniških volitev v nedeljo. Soočila sta se seveda Anže Logar, poslanec državnega zbora, predvsem pa prejšnji zunanji minister in Nataša Pirc Musar, nekdanja novinarka, informacijska pooblaščenka, predvsem pa kandidatka zadnjega vodje komunistov Milana Kučana. Izbira ni bila še nikoli lažja. Pirc Musarjeva se je namreč od začetka kampanje predstavljala kot neideološka kandidatka, predvsem pa slepa za podrobnosti moževega poslovanja. Včerajšnje soočenje na Planet TV je razgalilo, da ni ne eno, ne drugo.
Prvi del soočenja ni postregel z velikimi presenečenji, nato pa je sledil del, v katerem sta kandidata zastavljala vprašanja drug drugemu. Gre za format političnega soočenja, ki je v tujini med političnimi kampanjami precej pogost, saj v največji meri razgali kandidate, njihove ideje, način razmišljanja in morebitne šibkosti. Še posebej pa onemogoči novinarju, da bi aktivistično posegel v politično tekmo, kot je pri nas v navadi na dominantnih medijih.
Ker seveda ni bilo novinarja, ki bi v imenu Nataše Pirc Musar izvajal negativno kampanjo proti pomladnemu kandidatu, je morala postati agresivna sama. Cilj je bilo seveda spomniti volivce, da je Anže Logar član stranke SDS in tako nanj preliti vso ‘negativo’, ki jo je bila stranka v preteklosti deležna. Logar se je vprašanj lotil povsem drugače. Njegovo komuniciranje je zaznamoval spravljiv ton, predvsem pa bistveno sporočilo, da se mora slovenska politika naučiti sodelovati. Zgolj za primer, Natašo Pirc Musar je naprosil, naj našteje največje uspehe njegovega ministrovanja in tudi, s kom vse bi bila kot predsednica republike sodelovati.
Kandidat za predsednika republika Anže Logar (Vir: Twitter)
“Brezmadežni” Aleš Musar
Pri tem delu soočenja je bilo domala najbolj izpostavljeno vprašanje voditelja oddaje, ko je Natašo Pirc Musar vprašal, ali je kdaj za štirimi stenami že kdaj podvomila o poslovnih odločitvah svojega soproga Aleša Musarja. O teh smo v preteklih dneh in tednih že veliko pisali. O zloglasni, predvsem pa nepregledni hobotnici, ki jo je zasnoval njen soprog in vanjo vpletel predsedniško kandidatko z lastništvom Ruske dače. O nenavadnosti priča analiza poslovnega omrežja, ki naj bi jo naročil sam predsednik vlade Robert Golob še v času, ko je tekmoval njegov kandidat Milan Brglez. Pisali smo tudi o tem, kako je bil Musar ponovno vpleten v nepregledno veriženje lastništva in “privatizacijske” posle Pivovarne Laško, vendar prek svoje sestre Anje Musar Kalan, ki se je večkrat pojavljala kot direktorica podjetij, ki jih je obvladoval Aleš Musar. Ta je danes zaposlena pri zakoncih Musar v Ruski dači, kjer naj bi se ukvarjala s spletnimi projekti, vsaj tako ima zapisano na spletnem omrežju Facebook.
Kakor da to ne bi bilo dovolj, je pred kratkim prišel v javnost seznam podjetij iz Savinjske regije, s katerimi je v preteklosti Musar poslovno sodeloval. Številna so pristala v likvidaciji, njihovi zaposleni, nekaj sto jih je bilo, na cesti, seveda pa so bili oškodovani tudi slovenski državljani. “Če koga zanima, kam so se poskrile družbe, ki so se tako ali drugače dotaknile Musarjevih zakonitih poslov. Nihče nastradal razen nekaj sto zaposlenih in par mio lastnikov KAD-a, če me razumete. Lahko rečemo, da smo padli za Rusko dačo,” je na spletu zapisal anonimni uporabnik, ki je seznam podjetij tudi razkril. Nataša Pirc Musar je bila ob vsem tem tudi zaposlena na zloglasni Aktivi, na čelu katere je bil najbolj znan slovenski privatizer Darko Horvat, ki naj bi po konservativnih ocenah iz podjetij, ki jih je izčrpaval, potegnil približno 300 milijonov. Nataša Pirc Musar je morala biti s Horvatom, ki ga danes označuje kot finančnega genija, in njegovimi posli prav dobro seznanjena. Na Aktivi je bila namreč zaposlena kot tiskovna predstavnica, tam pa je spoznala tudi svojega soproga Aleša Musarja.
Aleš Musar, mož predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar (Foto: posnetek zaslona RTVS)
On vsem tem je torej Nataša Pirc Musar na novinarjevo vprašanje, ali je že kdaj podvomila o poslovnih odločitvah svojega soproga, enoznačno odgovorila z NE. S tem je lahko povedala samo dvoje, obe verziji pa jo enakovredno diskvalificirata iz tekme za predsednico republike. Če se Pirc Musarjeva zaveda, kako je v preteklosti posloval njen mož in njegov poslovni partner Darko Horvat in v to ni nikoli podvomila, potem s tem dejansko potrjuje, da so bile obtožbe Milana Brgleza, da gre za kandidatko tranzicijskega kapitala, pravilne. S tem pa je potrdila, da predstavlja vse, kar je bilo pri slovenski tranziciji slabega.
“Neideološka kandidatka”
Soočenje pa je razkrilo še eno pomembno dejstvo o Nataši Pirc Musar. Ta se je skozi celotno kampanjo hotela predstaviti kot nekakšna nestrankarska in neideološka kandidatka. Že res, da Nataša Pirc Musar ni članica nobene politične stranke, niti približno pa ni neideološka kandidatka. To je še najbolj jasno razkril del debate, v kateri sta kandidata na novinarjevo pobudo spregovorila o stanju na Ustavnem sodišču, ki se je v preteklih letih pogosto izkazalo z aktivističnimi odločitvami. Nataša Pirc Musar je predstavila svoje stališče, da morajo kandidati za Ustavne sodnike delovati predvsem profesionalno in brez političnega predznaka. Vse lepo in prav. A kaj je s tem mislila, je pojasnila v nadaljevanju, namreč ko je zadnjo imenovano ustavno sodnico Natašo Kogovšek Šalamon imenovala za veliko strokovnjakinjo. Tudi o Kogovšek Šalamonovi smo v preteklih dneh veliko pisali. Novopečena ustavna sodnica se je v preteklosti “izkazala” z izjemno aktivističnimi pozicijami. Gre namreč za dokumentirano aktivistko LGBTQ aktivistko in osebo, ki meni, da so migracije naraven pojav, ki ga je treba pametno spodbujati. Gre za jasno dokumentirana stališča, ki se jih je očitno zavedala tudi Nataša Pirc Musar, zato je hitro ponudila izgovor, da je z novo ustavno sodnico govorila, ta pa ji je povedala, da nima ideologije oz. da je njena ideologija “človekove pravice”. Gre seveda za sprenevedav odgovor. Težko boste našli pravnega strokovnjaka, ki mu ideologija niso človekove pravice.
Še najmanj pa bi to lahko očitali dvojnemu doktorju prava Klemnu Jakliču, ki mu Pirc Musarjeva sicer priznava vso potrebno strokovnost, a bi se z njim, preden bi ga predlagala za ustavnega sodnika, večkrat temeljito pogovorila. Pri Kogovšek Šalomonovi, ki je bila v preteklosti sodelavka Mirovnega inštituta, očitno ne bi rabila nobenega pogovora.
Toliko o tem, kako zelo je Nataša Pirc Musar neideološka in kako ni kandidatka tranzicijskega kapitala.
