Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Dr. Oto Luthar je mnenja, da slovenska vlada govori toliko o osamosvajanju in domoljubju predvsem zato, ker si želi s političnim prikrajanjem zgodovine dati legitimnost in ostati na oblasti. To so besede zgodovinarja, ki ga moti čiščenje psevdozgodovinopisja, ki je nastalo pod taktirko nekdanje Komunistične partije in nekoga, ki je na svojem položaju direktorja ZRC SAZU že dolgih trideset let. Luthar pa nima težav le z (zgodovinskimi) dejstvi, temveč tudi s krediti. Zaenkrat ostaja skrivnost, kako mu je uspelo pri NLB-ju pridobiti kredite v tako visoki vrednosti, pa tudi to, kako jih odplačuje.
“Zgodovinar Luthar sicer velja tudi za ‘prvega političnega operativca’ Sazuja, kot zanesljiv podpisnik različnih peticij – pod krinko znanosti, a praviloma vedno na političnih izhodiščih skrajne levice, ali pač kot producent javnih političnih izjav, nemalokrat tudi tako, da med širšo javnostjo navidezno izpadejo kot stališča Sazuja,” je o večnem direktorju ZRC SAZU dr. Otu Lutharju zapisal portal Požareport. Tam je zaposlen namreč že trideset let – toliko kot je stara naša samostojna država. Glede izjav, ki naj bi bila stališča SAZU-ja pa spomnimo – RTV Slovenija je spomladi poročala o tem, da je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) izrazila stališče, da z zaskrbljenostjo spremlja napade Ukom-a na STA. Nakar se je izkazalo, da te izjave, torej podpore STA-ju, sploh niso zapisali v SAZU-ju, pač pa očitno v ZRC SAZU. Ali je šlo za namerno zmoto RTV-ja, ni jasno. In za povrh, niti ni šlo za enotno izjavo te institucije, pač pa je izjava pripadala zgolj Lutharju in njegovemu najožjemu krogu – na kar so v svojem pismu opozorili tudi nekateri zaposleni raziskovalci.
Kdo mu je odobril kredite in s kakšnimi razlogi?
Požareport pa se sprašuje tudi o nekaterih drugih čudnih okoliščinah, ki zadevajo Lutharja. Ta naj bi namreč imel kar nekaj denarnih dolgov, ki so posledica kreditov v skupni vrednosti okoli 400 tisoč evrov. To ne bi bilo tako nenavadno, če ne bi več kreditov najel na isti banki in to celo na isti dan. S temi krediti ima Luthar obremenjeno svojo počitniško hišo na Krasu, ki je glede na podatke vredna le okoli 100 tisoč evrov. Torej precej manj, kot znašajo njegovi krediti. Kako je torej mogoče, da je NLB te kredite sploh odobrila? Požareport je ob tem izpostavil dejstvo, da je bila NLB leta 2013, ko je Luthar dobil štiri od petih kreditov, razvidnih iz zemljiške knjige, še vedno v državni lasti, pa tudi ZRC SAZU se financira z denarjem davkoplačevalcev. Poleg tega pa se poraja tudi vprašanje, kako večni direktor ZRC SAZU-ja svoj kredite odplačuje, saj ti mesečno znašajo približno toliko, kot znaša njegova plača – torej okoli 2300 evrov.
Luthar se je sicer pomenljivo zavil v molk in na vsa zastavljena vprašanja ne odgovarja. Požareport pa je ob tem opozoril, da je poročanje o nenavadno visoki finančni izpostavljenosti direktorja ZRC SAZU, ki se financira iz proračuna, v javnem interesu. Direktor je vsaj relativno javna in tudi politično izpostavljena oseba, nenazadnje pa je šlo za kredite, ki so bili pridobljeni v državni banki.
