Piše: C. R.
Ruska vohuna, ki so ju prijeli v Sloveniji, sta po vrnitvi v Moskvo v intervjuju za rusko državno televizijo Rossija-1 TV med drugim dejala, da ju je v priporu v Ljubljani obiskoval pripadnik ruske obveščevalne službe. Slovenska vlada je za STA sporočila, da njunih navedb ne komentira.
Ruska vohuna Artjom in Anna Dulceva, ki ju je Slovenija v četrtek izročila v okviru izmenjave zapornikov med Zahodom in Rusijo, sta v intervjuju med drugim razkrila podrobnosti o tem, kako je potekala izmenjava. Ekskluzivni intervju za rusko televizijo je povzelo več slovenskih in tujih medijev.
Dulcev je med drugim razkril, da ga je v zaporu v Sloveniji obiskal pripadnik ruske obveščevalne službe SVR in mu prenesel pozdrave ruskega predsednika Vladimirja Putina ter sporočilo, da si ju Rusija prizadeva rešiti. V zaporu “nisva niti za trenutek dvomila, da se naju država spomni, da za nama stojita Rusija in služba,” je dejal Dulcev.
Iz urada vlade za komuniciranje so na vprašanja STA glede navedb o obiskih pripadnika ruske obveščevalne službe v zaporu, odgovorili le, da jih ne komentirajo.
Kot danes poroča spletni portal N1, je Dulcev s tem obelodanil, da je uslužbenec ruskega veleposlaništva, ki je vohuna obiskoval, v resnici pripadnik ruske tajne službe SVR, ki ji pripadata tudi ruska vohuna iz Slovenije. Da gre za isto osebo, so viri N1 neuradno potrdili, poroča portal.
V intervjuju za rusko televizijo sta ruska vohuna tudi razkrila, da jima je, ko sta bila v slovenskem zaporu, Argentina želela odvzeti otroke in jih dodeliti v rejniško družino. Kot je dejala Anna Dulceva, sta čutila, da je slovenska obveščevalna služba storila vse, kar je bilo mogoče, da bi otroka ostala v Sloveniji in da bi bili skupaj. Dodala je, da sta čutila pritisk na Slovenijo s strani drugih držav.
Spregovorila sta tudi o tem, kako sta novico, da sta Rusa, sprejela njuna otroka, ki svojega porekla do zadnjega nista poznala. Otrokoma sta namreč šele na letalu na poti v Rusijo razkrila, da nista Argentinca, pač pa Rusa. V zaporu so jima pazniki dovolili komuniciranje z otrokoma, ki sta jima tudi lahko pomagala pri domačih nalogah.
