Piše: Bogdan Sajovic
Včeraj je slovenska vladna koalicija priznala Palestino. Opozicija je glasovanje obstruirala, saj je parlamentarna večina gladko kršila zakone, proceduro in poslovnik Državnega zbora.
Vzhičeni predstavniki vladne koalicije so se po glasovanju razmetavali s floskulami, ki jih poslušamo že cel mesec. Da gre za zgodovinsko dejanje, da bo zdaj prišlo do miru na Bližnjem vzhodu, rešitve dveh držav in tako naprej.
Glede na to, da je Palestino pred Slovenijo priznalo že 146 držav, težko govorimo o »zgodovinskem« dejanju. Slovenija tudi ni noben politični, vojaški ali gospodarski faktor, da bi njeno priznanje ali nepriznanje Palestine kakorkoli vplivalo na dogajanja na Bližnjem vzhodu, kaj šele obe sprti strani pripravilo do mirovnih pogajanj.
Sklenitev miru je domena sprtih strani, ki se morata za to dogovoriti in za začetek priznati druga drugo. Kar pa arabska stran dosledno zavrača že od vsega začetka.
Že po glasovanju v OZN konec leta 1947, ki je izglasovalo razdelitev Palestine na judovski in arabski del, so Arabci zavrnili rezultat glasovanja in napovedali vojno intervencijo. Od predsednika Arabske lige Azama Paše do lokalnih arabskih voditeljev so prihajale napovedi o pokolu: »Žide bomo vrgli v morje«, »Židovski Jeruzalem bomo zadavili«, »Židovsko državo bomo izbrisali«, celo »To bo pokol epskih razsežnosti, kakršnega nismo videli od antičnih časov«. Arabci do danes večinoma niso spremenili mnenja glede Izraela in še naprej zavračajo njegov obstoj. Kako se bo torej sklenilo mir in doseglo »rešitev dveh držav«, če ena stran drugi sploh ne priznava pravice do obstoja?
Kar se tiče »mirovništva«, je torej slovensko priznanje Palestine popolna brca v temo. Dejansko je to priznanje zgolj podelitev legitimnosti teroristični tolpi Hamas. Gre torej za povratek k politiki nekdanje Jugovine, ki je podpirala teroriste širom sveta.
Palestino smo torej priznali in zdaj čisto tehnično vprašanje: kje bo nameščeno veleposlaništvo? Španija, ki je nedavno priznala Palestino, se recimo sooča v uporom diplomatov, ki so gladko zavrnili, da bi imeli veleposlaništvo v Ramali na Zahodnem bregu. Menijo, da je tam prenevarno in predvsem premalo udobno, zato hočejo sedež veleposlaništva v Tel Avivu!
