-2 C
Ljubljana
četrtek, 15 aprila, 2021

Slovenski državni gozdovi pod vodstvom Zlatka Ficka: Luksuzni avtomobili in posel mimo nadzornega sveta

Slovenski državni gozdovi so pod vodstvom Zlatka Ficka postali politični bankomat stranke DeSUS. “Nenazadnje ne gre spregledati tudi dejstva, da je sedanji ustroj vodilnih kadrov družbe in na ministrstvu v službi ščitenja najmočnejšega med redkimi “bankomati” stranke DeSUS. Poraba enormnih sredstev v ta namen je le eden ključnih  elementov vizije g. Zlatka Ficka, da se SiDG kot vseslovensko državno podjetje za gospodarjenje z gozdovi lasti Republike Slovenije razvije v izrojeno tvorbo “državo v državi”, govori anonimno pismo vira blizu družbe. Potratna gradnja nove stavbe je le vrh ledene. V anonimki se tako dodatno razkrivajo neutemeljen nakupi osebnih avtomobilov v vrednosti 100 tisoč evrov ter poniževanje vrhunskih strokovnjakov v omenjenem državnem podjetju.

V nadaljevanju anonimnega pisma poznavalca znotraj državnega podjetja Slovenski državni gozdovi razkrivamo nove razsežnosti zlorabe javnih funkcij, kjer sta v glavni vlogi vplivni član DeSUS-a in direktor družbe Zlatko Ficko in aktualna ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Ta odstira problematične cilje in osebne ambicije glavnega direktorja SiDG Zlatka Ficka v zvezi z izgradnjo nove poslovne stavbe SiDG.

Kot razkriva naš vir, poznavalec razmer v družbi, je poraba enormnih sredstev v ta namen le eden ključnih  elementov vizije Ficka, da se SiDG kot vseslovensko državno podjetje za gospodarjenje z gozdovi lasti Republike Slovenije razvije v izrojeno tvorbo “državo v državi”, ki bi služila ozki skupini lokalnega ‘establišmenta’ za uveljavljanje njihovih parcialnih interesov in v škodo države. Na račun razpolaganja in gospodarjenja z vsemi gozdovi v lasti Republike Slovenije bi bil tako zagotovljen pomemben gospodarski steber in finančni vir za delovanje pa po zgledu javnosti znanega Šaleškega lobija. Nenazadnje ne gre spregledati tudi dejstva, da je sedanji ustroj vodilnih kadrov družbe in na ministrstvu v službi ščitenja najmočnejšega med redkimi “bankomati” stranke DeSUS.

Luksuzni avtomobili in posel mimo nadzornega sveta

Zlatko Ficko in vodstvena struktura pa si je privoščila unikum v poslovnem  svetu. Odgovorno osebo so imenovali posameznika, kateri sploh ni več zaposlen družbi SiDG ter napisali njegov neobstoječi elektronski naslov. Tako je v javnem razpisu oddaje naročila nadzora gradnje nove poslovne zgradbe v Kočevju, za odgovorno osebo naveden Miha Marenče, ki je bil do 30 aprila 2017 v.d. poslovodstva SiDG. Enak prijem je bil uporabljen že tudi pri razvpitem spornem postopku naročanja luksuznih službenih vozil za potrebe glavnega direktorja SiDG Zlatka Ficka in tedanjega finančnega direktorja Dejana Kaisebergerja, št, JN006084/2017-W01, s katerim se je mimo internih pravil družbe SiDG o nabavi službenih vozil z lizingom nabavilo dva osebna avtomobila skupne vrednosti 100 tisoč evrov. Mimo nadzornega sveta glede poslovne stavbe v Kočevju pa je oddal še dodatno ponudbo lastnoročno podjetju PROPLUS d.o.o. iz Maribora. Posel je bil sklenjen 2.8.2019. Vrednost pogodbe je 83.273,83 evrov.

Zlatko Ficko in bivši finančni direktor SiDG Dejan Kaiserberger (foto: STA)

Zlatko Ficko in finančni direktor SiDG Dejan Kaiserberger (foto: STA)

Ficko lastnoročno uprizoril prostorsko stisko

V zvezi s “osebnim spomenikom Zlatka Ficka” naj bi obstajalo veliko alternativnih možnosti namesto golo zapravljanje davkoplačevalskega denarja, kar je še ena sposobnost levih slovenskih elit. “Pripominjamo, da je za nastanek takšnega stanja odgovorno prav poslovodstvo družbe oz. glavni direktor SiDG Zlatko Ficko. Prostorska stiska zaposlenih v obstoječem objektu je posledica dejstva, da se v istih poslovnih prostorih poleg služb centralne enote nahajajo tudi vsi zaposleni poslovne enote SiDG Kočevje ter večina delavcev bivše enote SiDG v Ljubljani. Ti kadri zasedajo več kot tretjino vseh pisarniških prostorov na sedanji lokaciji.”

Slovenski državni gozdovi (Foto: STA)

Slovenski državni gozdovi (Foto: STA)

Žvigač pa opozarja, da je v Kočevju veliko primernih praznih poslovnih prostorov. S tem se dokazujejo trditve, da je vsa zgodba o potrebi nove stavbe SiDG v resnici pravljica za javnost. “Te trditve ne držijo, kar je boljši rezultati poslovanja v resnici posledica izboljšav notranje organiziranosti oddelka za poslovanje z nepremičninami , kar je zasluga teh delavcev, ter posledica zaposlitve dodatnih kadrov, ki pa so sledile šele selitvi lokacije te enote iz Ljubljane v Kočevje.”

Strokovnjaki v Slovenskih državnih gozdovih žrtve poniževanja in šikaniranja

Družba SiDG je imela veliko vrhunskih strokovnjakov brez političnih vizitk tranzicijske levice. Ficko se je odločil to spreobrniti in začel rušilno rušiti razmerje med zaposlenimi. Z enim ciljem, da družba postane “bankomat” stranke Desus. “Namesto da bi družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. predstavljala cvet strokovnjakov s področja gozdarstva iz cele Slovenije in zgled profesionalnega gospodarjenja z gozdovi, so predvsem zaposleni v centralnih službah, ki domujejo v drugih delih Slovenije, tarča intenzivnega šikaniranja in diskriminacije tako po vrednotenju njihovega dela, prevzemanju odgovornih funkcij v podjetju in zagotavljanju ustreznih delovnih pogojev.”

Razkriti del besedila, kjer je stranka DESUS za prilastitev SiDG imenovana kot

Razkriti del besedila, kjer je stranka DESUS za prilastitev SiDG imenovana kot “bankomat” omenjene družbe.

Sporno navajanje izmišljene elektronske pošte in neutemeljen potratni nakup dveh osebnih avtomobilov v vrednosti 100 tisoč evrov.

Sporno navajanje izmišljene elektronske pošte in neutemeljen potratni nakup dveh osebnih avtomobilov v vrednosti 100 tisoč evrov.

Del žvižgačeve anonimke o šikaniranju in poniževanju zaposlenih.

Del žvižgačeve anonimke o šikaniranju in poniževanju zaposlenih.

Luka Perš

Popravek:

Iz družbe Slovenski državni gozdovi denar ne odteka nikamor

Pošiljamo vam popravek članka z naslovom »Slovenski državni gozdovi pod vodstvom Zlatka Ficka: Luksuzni avtomobili in posel mimo nadzornega sveta«, ki je bil objavljen dne 31.10 2019 na spletni strani www.demokracija.si  

Odločno zavračamo  navedbe anonimnega vira, na katerega se sklicuje prispevek, da naj bi Slovenski državni gozdovi pod vodstvom Zlatka  Ficka postali politični bankomat stranke DeSUS, da naj bi na SiDG prihajalo do porabe enormnih sredstev za ta namen  in da naj se SiDG razvil v izrojeno tvorbo, ki naj bi služila ozki skupini lokalnega establišmenta za uveljavljanje njihovih parcialnih interesov in v škodo države. To so grobe insinuacije in laži, brez kakršne koli podlage v dejstvih in realnosti. Gre zgolj za plod domišljije in osebnih interesov anonimnega avtorja.

Da so obtožbe povsem nekredibilne in neutemeljene, dokazujejo tudi rezultati poslovanja SiDG, ki so javno objavljeni. Neto donos za državo kot lastnico gozdov, s katerimi upravlja SiDG, se je iz 10,6 EUR/m3, kolikor je povprečno znašal v času koncesijskega sistema v obdobju od  2009 do 2016, povišal za 2,5-krat  na 26,1 EUR/m3 v letu 2018.  Leto pred tem, ko je bil delež sanitarne sečnje zaradi naravnih ujm nižji, je neto donos za državo znašal celo 31,3 EUR/m3, torej je država od vsakega prodanega m3 lesa dobila  3-krat več kot v prejšnjem sistemu. Strošek poseka, spravila, gojenja in gradnje je v primerjavi s prejšnjo koncesijsko ureditvijo lani padel iz 33 EUR/m3  na 24 EUR/m3, v letu 2017, ko smo beležili večji delež redne sečnje, pa je znašal celo samo 18,7 EUR/m3. SiDG je za državo kot lastnico samo v letu 2018  kljub izrednim razmeram zaradi vetroloma ustvaril skoraj 12 milijonov evrov dobička, leto pred tem pa 13 milijonov evrov dobička.  To SiDG uvršča med najuspešnejša podjetja v državni lasti. V primeru, da bi iz SiDG odtekal denar kamorkoli, takšni  poslovni rezultati vsekakor ne bi bili mogoči! 

Nekdanji v.d. glavnega direktorja v razpisih, ki jih navaja članek, ni bil naveden kot odgovorna oseba, ampak zgolj kot kontaktna oseba. Nenamerna napaka je bila z javno objavo popravljena, nekdanji v.d. direktor pa je prejel opravičilo.  

Člana poslovodstva do službenih vozil nista prišla na sporen način. Avtomobila, ki ju je SiDG najel za poslovodstvo, nista luksuzna in njuna vrednost ne dosega vrednosti 100.000 EUR.  Vrednost obeh vozil, za katera družba plačuje lizing, je znašala 88.368 EUR. Pri nabavi vozil so bila upoštevana Pravila za določitev finančnega paketa poslovodstva SiDG, ki jih je sprejel nadzorni svet družbe. Upravičenost poslovodstva SiDG do uporabe službenega vozila tudi v zasebne namene in zgornja meja vrednosti vozila, do katerega je direktor upravičen, je vgrajena tudi v pogodbo o zaposlitvi, ki jo je s posameznim direktorjem sklenil nadzorni svet. 

Ne drži niti, da bi  bila mimo nadzornega sveta sklenjena pogodba s podjetjem PROPLUS d.o.o. iz Maribora, ki naj bi bila sklenjena avgusta letos in naj bi znašala 83.273,83 EUR. Gre za pogodbo o gradbenem nadzoru, ki je bila sklenjena za višino 68.257,24 brez DDV in je sklenjena pod odložnim pogojem (pogodba bo stopila v veljavo, če bo sklenjena pogodba za izgradnjo poslovne stavbe).

Pri investiciji v novo poslovno stavbo ni prišlo do nobenih nepravilnosti. Novo poslovno stavbo SiDG nujno potrebuje, saj so sedanji najeti prostori premajhni, neustrezni in predragi. Idejni projekt je bil soglasno izbran izmed petih predlogov, prejetih na podlagi javnega natečaja. Za izvedbo gradnje je SiDG objavil javni razpis (po odprtem postopku), na katerega je prejel tri ponudbe. Njihova višina se giblje okoli 5 milijonov evrov in odraža razmere na trgu gradbenih storitev. 

V zvezi s tem, da naj bi v Kočevju obstajalo veliko alternativnih možnosti za selitev zaposlenih namesto gradnje poslovne stavbe, je dejstvo, da teh možnosti v Kočevju, kjer je po zakonu sedež družbe, ni. V Kočevju in bližnji okolici sta namreč na voljo le dve večji zgradbi, v katerih bi se lahko uredili pisarniški prostori: nekdanja Nova Ljubljanska banka s skupno uporabno površino 3.000 m2 (zgrajena leta 1980) in trgovski center Nama Kočevje, ki ima skupne uporabne površine 5.000 m2 (zgrajena leta 1979). Obema lokacijama je skupno:

  • oba objekta sta stara cca 40 let in po svojem namenu, zasnovi in načinu gradnje (jeklena konstrukcija v kombinaciji z betonom in steklom) prirejena času in kraju izgradnje,
  • del objekta je že kot etažna lastnina prodan (za kakršno koli sanacijo in rekonstrukcijo je potrebno soglasje etažnega lastnika),
  • oba objekta nimata svojih lastnih funkcionalnih površin, ki bi omogočale parkiranje osebnih vozil zaposlenih (trenutno več kot 80 zaposlenih na SiDG) ter ustrezno število službenih vozil,
  • zaradi solastniških razmerij je kakršna koli rekonstrukcija otežena oz. onemogočena ter finančno potratna (od 3 – 5 mio EUR),
  • nepredviden nadzor nad najetim objektom (tveganje zviševanja najemnine kot pritisk lastnika za odprodajo objekta najemniku).

Čimprejšnja selitev v nove prostore je za SiDG nujna.  Na to opozarjajo tudi zaposleni, ki so člane nadzornega sveta, predstavnike zaposlenih, nedavno pozvali, naj podprejo načrtovano gradnjo poslovne stavbe. Ne drži, da naj bi bila prostorska stiska v sedanjih najetih in dotrajanih prostorih posledica tega, da se poleg centralnih služb v Kočevju nahajajo tudi zaposleni iz Poslovne enote Kočevje ter večina delavcev bivše enote SiDG v Ljubljani. Logično je, da v Kočevju na sedežu družbe delajo tudi zaposleni iz Poslovne enote Kočevje, medtem ko SiDG nima enote v Ljubljani. Ima zgolj Poslovno enoto Ljubljana, v kateri dela strokoven gozdarski kader in iz katere se v Kočevje ni preselil noben delavec. 

Zavračamo tudi očitke o šikaniranju in diskriminaciji zaposlenih iz drugih delov Slovenije pri vrednotenju njihovega dela, prevzemanju odgovornih funkcij v podjetju in zagotavljanju ustreznih delovnih pogojev.   Rezultati ankete merjenja zadovoljstva zaposlenih, ki jo je izvajal zunanji izvajalec, so pokazali visoko stopnjo zadovoljstva med zaposlenimi v podjetju SiDG. Povprečne ocene na lestvici od 1 do 6 so v primeru vseh elementov organizacijske klime presegale vrednost 4. Sestavljeni indeks, s katerim je izvajalec meril zadovoljstvo zaposlenih, je pokazal, da je zadovoljstvo zaposlenih v podjetju SiDG izrazito visoko, saj srednja (povprečna) vrednost na lestvici od 1 do 6 znaša 4.39 točk.

Ne držijo navedbe, da naj bi prednost pri zaposlovanju imeli lokalni kadri. Dva od petih vodij sektorjev nista iz Kočevja in okolice, kar velja tudi za deset vodij oddelkov oziroma služb.

Darja Derganc                                                                                  Zlatko FICKO

Direktorica za finance,                                                         Glavni direktor

računovodstvo in kontroling

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine