Piše: Gašper Blažič
Ko je ameriški predsednik Donald Trump dal vedeti, da se Evropa ne bo mogla večno naslanjati na vojaški stroj ZDA, je završalo. Po ukinitvi razvojne pomoči levičarskim nevladnim organizacijam iz fonda USAID sta se v zadregi znašla ne samo Bruselj, ampak tudi slovenska vlada.
V zadnjih dneh se je prvak SDS Janez Janša kar nekajkrat obrnil na slovensko in evropsko javnost v zvezi z dogajanjem v Ukrajini ter tudi zaradi nedoslednosti evropske politike, ki ima po njegovo še veliko finančnih rezerv glede obrambe. Enako velja za Slovenijo. Tu pa se je premier Robert Golob znašel v precej nezavidljivi situaciji, saj ima v koaliciji »mirovniško« Levico, ki nasprotuje članstvo Slovenije v Natu, medtem ko SD še sama ne ve, kaj bi. Nekaj je jasno: sredstva za zeleni prehod bo zelo težko umaknil brez velikega tveganja, da mu bodo na vrata znova potrkali Jenullovi »politkolesarji«. Kdo ve, morda je tudi zato vlada delno zaprla svoje tiskovne konference, ki do nadaljnjega zaradi »hude okvare« niso več dostopne za sodelovanje prek zooma.
Macron je zaropotal
A poglejmo, kaj se je sploh dogajalo prejšnji teden. Po »budnici«, ki jo je ameriški podpredsednik JD Vance namenil evropski politični javnosti, je Evropsko unijo na nujnost novih prioritet prejšnji konec tedna opozoril tudi predsednik SDS Janez Janša. Zanimivo, da je odziv prišel že zelo kmalu. Francoski predsednik Emmanuel Macron je imel na večer pred vrhom EU odmeven govor, v katerem je celo omenil možnost napotitve francoskih vojakov v Ukrajino, izrekel pa je veliko težkih besed na račun Rusije ne glede na nekatera tradicionalna zavezništva med državama v zgodovini. »Grožnja Rusije obstaja in vpliva na vse nas. Kdo lahko verjame, da se bodo ustavili pri Ukrajini?« je dejal Macron, ki je bil do Trumpa nekoliko bolj spravljiv. Očitno je tudi eden najvplivnejših političnih voditeljev v Evropi dojel, da je vrag vzel šalo, saj je omenil, da je treba biti pripravljen tudi na scenarij, da ZDA ne bodo »na naši strani«. Odzvala pa se je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in že napovedala možnost posojil za krepitev obrambe držav članic EU. Prva lastovka sicer ne prinese pomladi, a začetek je obetaven. EU namreč v dosedanjem razvoju ni uspelo razviti obrambne zveze, ki bi konkurirala Natu.
Odlaganje zavez v prihodnost
Očitno pa je, da je nova politika Washingtona in odziv EU nanjo že stisnil v kot premierja Roberta Goloba, ki je že prej poskrbel, da bo Slovenija vrgla štiri milijone davkoplačevalskih evrov skozi okno, ker je odpovedala že sklenjeno pogodbo za nabavo oklepnikov boxer, ob tem pa se je začela, kako ironično, pogajati za nabavo oklepnikov razvpite Patrie, in to celo po bistveno višji ceni kot pred dvajsetimi leti prva Janševa vlada. Prav zaradi tistega posla so nato obsodili in zaprli Janeza Janšo. A takratni posel s Patrio je bil dejansko za to samo povod, v ozadju so bili tudi maščevalni nagibi tistih, ki so bili vpleteni v posle s Sistemsko tehniko. No, Golob se mora sedaj izvijati kot ameba tako pred evropsko kot slovensko javnostjo, saj mora zelo paziti, kaj reče. Tako je pred vrhom EU prejšnji teden napovedal, da bo Slovenija scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha Nata konec junija v Haagu. Vlada bo pred tem s scenarijem seznanila tako parlament kot javnost. Po navedbah obrambnega ministrstva, ki ga od lani vodi prejšnji vodja poslancev Gibanja Svoboda, veterinar Borut Sajovic, so s konca lanskega leta obrambni izdatki za letos ocenjeni na 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na 1,6 odstotka.
Na eni strani ZDA, na drugi Levica
A to je še vedno zelo daleč od meje dveh odstotkov, ki naj bi jo Slovenija po Golobovih načrtih dosegla šele leta 2030. Navsezadnje je to Golobu sporočil Trumpov varnostni svetovalec Mike Walz prek omrežja X, češ da to ni sprejemljivo. Toda Waltz ni kdorkoli: od lani je član ameriškega kongresa, je tudi nekdanji častnik posebnih enot ameriške vojske, po prihodu Trumpa v Belo hišo pa je postal svetovalec za nacionalno varnost. Jasno pa je, da Golob noče obljubljati ničesar, saj mu ob skoraj vsaki takšni obljube bere levite ne samo Levica, ampak praktično ves medijski prostor. Denimo oddaja Tarča, ki je v goste povabila kar dva predstavnika Levice: poleg Mateja T. Vatovca še »odcepljenega« Miho Kordiša (ker mu mora »depolitizirana« RTV delati brezplačno reklamo). Erika Žnidaršič je namreč pogovor začela z vprašanjem o bizarnem predlogu stranke Resni.ca Zorana Stevanovića, ki velja za podobno zastopnico interesov Moskve kot Levica, da bi izvedli referendum o tem, ali bi država sploh izpolnila zavezo o dveh odstotkih za obrambo, ki jo krši že dolga leta. Toda referendum o Natu smo že imeli malo pred vstopom in večina je takrat vstop Slovenije v Nato podprla.
Na vrhu Nata se napoveduje stopnja 3,5 odstotka BDP
Na tiskovni konferenci v četrtek, 6. marca, pa je predsednik SDS Janez Janša spomnil, da je treba sredstva za obrambo dvigniti prej in na bistveno višjo stopnjo od dveh odstotkov BDP. »To je neka oddaljena obljuba, ki jo vedno daje leva vlada zato, da ni treba že letos ali pa naslednje leto nič narediti,« je bil ob tem kritičen Janša. Tudi dosedanja praksa kaže, da doslej objavljeni roki in obljube glede sredstev za obrambo skoraj nikoli niso bili realizirani. »Po mojih informacijah se za vrh Nata junija letos pripravlja bistveno višji delež, to je 3 ali 3,5 odstotka, in rok realizacije tega deleža bo bistveno prej kot leta 2030. Saj tudi če pogledamo razlog, zaradi katerega je nastala panika in zaradi katerega se zdaj vsi odločajo o povečanju sredstev za oboroževanje, potem mi je jasno, da ta razlog obstaja danes, ne pa leta 2030. Se pravi nevarnost, če se izrazim v vojaškem žargonu, je takojšnja, ne pa potencialna,« je pojasnil Janša. Ob tem pa je opozoril, da dodatna sredstva za obrambo ne smejo iti na račun obstoječega načina življenja zahodnega sveta, »kajti bolj kot denar in posledično orožje, ki ga s tem denarjem kupujemo, je za obrambo neke države pomembna pripravljenost ljudi, da to državo branimo. Ker če ni ljudi, ki so pripravljeni kaj braniti, potem ne denar, ne država, ne orožje nič ne pomagajo,« je ponazoril.
Vlada naj pregleda razpise za »zeleni prehod« in enakost spolov
Kot je še spomnil Janša, obstajajo proračunske rezerve, s katerimi bi lahko omogočili takojšen dvig sredstev za obrambo tako v Sloveniji kot EU, pri čemer pa problem niso toliko sredstva, ampak predvsem neracionalnost pri graditvi obrambnega sistema. »Proizvajajo po pet ali šest različnih oborožitvenih sistemov za iste namene, kar pomeni dražjo proizvodnjo, dražje vzdrževanje in manjšo učinkovitost pri uporabi. Medtem imajo recimo ZDA, Kitajska ali Ruska federacija po enega ali dva oborožitvena sistema, kar bistveno poceni tako proizvodnjo kot tudi porabo in vzdrževanje,« je spomnil obrambni minister iz časa osamosvajanja Slovenije. »Prva stvar, ki jo svetujemo vladi, je to, da pregleda vse razpise, ki jih imajo ministrstva na mizi za najrazličnejše študije, za preučevanje spolov, za preučevanje večje vključenosti, za pooblaščenost nevladnih organizacij,« je dejal. Če se ta sredstva preusmerijo v obrambni proračun, bomo po Janševi oceni dobili znaten denar za to, da se slovenska vojska bistveno okrepi. Poleg sredstev za zeleni prehod pa vidi možnosti tudi v krčenju ožje državne uprave. Konkretno ga je zmotilo število zaposlenih na ministrstvu za solidarno prihodnost, je še opozoril. A zdaj je na vrsti premier, vprašanje pa je, ali si bo upal tvegati.
Ne samo Ukrajina, ampak tudi BiH!
Potem ko je bil najvišji funkcionar bosanskih Srbov Milorad Dodik obsojen zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH, so organi Republike Srbske začeli zaostrovati razmere. Po daytonski ureditvi je namreč Republika Srbska ena od dveh entitet v okviru BiH, druga pa je bosansko-hercegovska federacija. Vodstvo Republike Srbske se na to ne ozira, ampak želi suspendirati veljavnost delovanja skupnih organov BiH na svojem ozemlju, kar je ustavno sporno in lahko privede do novega oboroženega konflikta. Očitno se Dodik čuti opogumljenega zaradi močne podpore srbskega predsednika Aleksandra Vučića in tudi ruskega avtokrata Vladimirja Putina. Vendar ne smemo pozabiti, da so v preteklosti tudi Američani, vsaj skrajno krilo ameriških demokratov, podpirali tovrstno huliganstvo. Navsezadnje je že iz časa ameriškega predsednika Baracka Obame prihajala zelo šibka podpora Ukrajini, ko so jo začeli zavzemati proruski separatisti. Ne glede na to, da memorandum iz Budimpešte leta 1994 jamči spoštovanje ozemeljske celovitosti Ukrajine v zameno za odpoved Ukrajine jedrskemu orožju (po razpadu Sovjetske zveze je namreč Ukrajina podedovala toliko jedrskega orožja, da je bila po njegovi količini celo tretja na svetu!). Tedanja ameriška administracija pa se je sklicevala, da memorandum ni dal varnostnih zagotovil za kršenje memoranduma, medtem ko je Putin celo razlagal, da sedanja Ukrajina nima nič več opraviti s tem memorandumom, ker gre za povsem novo državo. Kakorkoli že, Bosna in Hercegovina po tridesetih letih očitno znova postaja sod smodnika. S Putinom v ozadju.
Ob tem pa velja spomniti še na nekaj: v začetku 90. let prejšnjega stoletja je imela Ukrajina v vrstah enot modrih čelad, enot Združenih narodov torej, ogromno svojih pripadnikov, ki so delovali tudi v času vojne v Bosni in Hercegovini.
