Ministrstvo za finance je bankam Abanka, Barclays, BNP Paribas, Credit Agricole CIB, Commerzbank in HSBC podelilo mandat za izdajo 10-letne evrske obveznice z zapadlostjo 14. marca 2029. Po poročanju Financ, ki povzemajo naročniški portal Bloomberg, bo Slovenija kot prva od članic EU letos preizkusila trg, knjiga naročil pa je že odprta.
Na finančnem ministrstvu so v sporočilu o podelitvi mandata šesterici bank zapisali, da se izvedba izdaje obveznice pričakuje v bližnji prihodnosti, v odvisnosti od razmer na finančnih trgih, a po pisanju Bloomberga, ki ga povzemajo Finance, je knjiga naročil že odprta, v njej pa naj bi bilo za okoli dve milijardi evrov ponudb. Neuradno je tako slišati, da bo izplen izdaje znan že danes.
Trenutno je sicer zahtevana donosnost na desetletne slovenske obveznice na borzi MTS pri 1,06 odstotka, kar predstavlja pribitek v višini 0,85 odstotne točke glede na referenčne nemške obveznice. V luči zadnjih pretresov na finančnih trgih se je zahtevana donosnost na sekundarnem trgu nekoliko zvišala, a slovenske obveznice ob izboljšanju bonitete države ostajajo varna naložba z nizkimi donosi.
Program financiranja proračuna, ki ga je na zadnji lanski seji sprejela vlada, sicer določa, da se bo država letos za financiranje državnega proračuna lahko zadolžila v skupni višini 2,1 milijarde evrov.
Največji dodatni obseg zadolževanja, ki je dovoljen za ta namen v letu 2019, je vsota odplačil glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v plačilo v letih 2020 in 2021. Za leto 2019 bi bilo sicer potrebno financiranje državnega proračuna v višini nekaj manj kot 3,3 milijarde evrov, vendar pa je 570,5 milijona evrov že zagotovljenih iz zadolžitve v letu 2018, 543,1 milijona evrov pa je na voljo iz naslova kupnine od prodaje deleža v NLB.
V primeru zadolžitve za omenjeni znesek bo dolg državnega proračuna konec leta znašal 28,3 milijarde evrov. To je 58,4 odstotka BDP, so v programu financiranja proračuna izračunali na ministrstvu za finance.
Država se je lani dolgoročno prav tako najprej zadolžila januarja, in to za 1,5 milijarde evrov, v začetku marca pa je izdala še za 1,25 milijarde evrov novih obveznic z zapadlostjo v letih 2028, 2035 in 2045, s čimer je financirala nov odkup dolarskih obveznic ter na ta način izboljšala strukturo in ročnost javnega dolga.
V obdobju med letoma 2012 in 2014 se je namreč država pod pritiskom finančnih trgov dražje zadolževala z obveznicami, denominiranimi v ameriških dolarjih. Te obveznice je leta 2016 z namenom uravnavanja izpostavljenosti tečajnemu tveganju začela odkupovati in jih nadomeščati z evrskimi ter tako med drugim precej znižala breme obresti v proračunu.
