Piše: C. R.
Slovenija je lani za obrambo namenila 1,33 odstotka BDP, kar jo še vedno uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki za vojsko. Še bolj pri repu seznama je Slovenija glede naklonjenosti prebivalstva Natu. Približno 52 odstotkov Slovencev bi namreč v primeru referenduma glasovalo za obstanek v zvezi, kaže danes objavljeno poročilo Nata.
Slovenija je lani za obrambo namenila 840 milijonov evrov, kar znaša 1,33 odstotka BDP in jo uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki za obrambo. Manjši delež BDP so obrambi namenile zgolj Španija (1,24 odstotka), Belgija (1,21 odstotka) in Luksemburg (1,01 odstotka).
Je pa Slovenija v lanskem letu s 24 odstotki vnovič presegla cilj petine obrambnega proračuna za naložbe v opremo. V infrastrukturo je lani vložila dobrih sedem odstotkov, 49 odstotkov pa je bilo namenjenega za plače vojakom in drugim, zaposlenim v obrambnem sistemu.
V Sloveniji si okoli 60 odstotkov ljudi želi, da bi država obrambne izdatke ohranila na trenutni ravni oziroma jih povečala, 14 odstotkov pa meni, da bi se poraba za obrambo morala znižati.
V zavezništvu medtem povprečno okoli 77 odstotkov prebivalcev meni, da je treba obrambne izdatke ohraniti na trenutni ravni ali jih povečati, 12 odstotkov pa je za to, da se obrambi nameni manj sredstev.
Slovenija od povprečja odstopa glede naklonjenosti prebivalstva Natu. 66 odstotkov prebivalcev članic Nata si namreč želi, da bi njihova država ostala v zavezništvu, ta odstotek pa je v Sloveniji bistveno nižji in znaša približno 52. Toliko ljudi bi v primeru referenduma glasovalo za obstanek v Natu, ugotavlja poročilo. 32 odstotkov Slovencev bi glasovalo za zapustitev zavezništva. Nižjo podporo od Slovencev za obstanek v Natu je poročilo ugotovilo le v Črni gori, kjer bi za Nato glasovalo 46 odstotkov vprašanih.
Ravno toliko odstotkov prebivalcev Slovenije meni, da je s članstvom v Natu verjetnost napada na državo manjša. Tu pa si Slovenija in Črna Gora delita zadnje mesto.
