Dr. Dario Križ je Slovenec, ki živi na Švedskem. Rodil se je na Švedskem slovenskim staršem, ki so bili v času nekdanje Jugoslavije tako imenovani delavci na začasnem delu v tujini, ki pa tam niso bili začasno, ampak so tam ostali. Je tudi priznan znanstvenik, profesor, podjetnik, ne nazadnje častni konzul Republike Slovenije v Lundu, kjer z družino živi in dela. Ponudila se nam je priložnost, da z njegovega gledišča spoznavamo Švedsko danes, sodobne dileme okrog migracij in seveda pogled z distance na Slovenijo.
Najprej vprašanje, ki zelo zanima slovensko javnost: kako je danes na Švedskem, še posebej, kakšno je stanje glede migracij, s katerimi se v zadnjih letih ukvarjamo v vsej Evropi?
Predstavim lahko le svoj osebni pogled, ki temelji na mojih izkušnjah švedske družbe iz zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Po mojem mnenju se je ta družba zelo spremenila zaradi dolgega obdobja intenzivnega priseljevanja. Švedska je bila stoletja uspešna država z dolgim in uspešnim gospodarskim razvojem ter s stabilnim političnim sistemom. Nedavni imigracijski valovi so imeli velikanski vpliv na švedsko družbo kot celoto in so postali predmet nenehnih razprav tako v medijih kot med politiki. Prizadeta so bila številna področja družbe, vključno z varnostjo, izobraževanjem, zdravstvom, gospodarstvom in s politiko.
Stopnja kriminala na Švedskem je bila tradicionalno zelo nizka. Toda danes smo priča pogostim streljanjem s pištolami in avtomatskimi puškami. Minuli mesec je državo pretreslo gangstersko streljanje v mestu Malmö, kjer so ubili mlado mamo, sicer zdravnico, staro komaj trideset let, ko je na sprehodu držala v naročju svojega dojenčka. Usmrtitev mlade matere, ki je držala v rokah svojega sinčka, je bilo novo dno moralne in etične surovosti zločinov na Švedskem. Vendar je bilo doslej najhujše leto zločinov 2017, ko je bilo na Švedskem več kot 300 streljanj, v katerih je umrlo 41 ljudi, več kot 100 pa je jih bilo ranjenih. Zlasti Malmö, mesto, v katerem sem se rodil in kjer je približno toliko prebivalcev kot v Ljubljani, ima danes eno najvišjih stopenj strelskih napadov na prebivalca v Evropi.
Švedski izobraževalni kakor tudi zdravstveni sistem nista bila zasnovana za tako hitro rast prebivalstva, kot ga je povzročilo priseljevanje. Okrožja in občine imajo pravno in gospodarsko odgovornost za priseljence, ki pa jih na ta območja pošilja država. Sprva se je zdel priliv novih migrantov priložnost za gospodarski razvoj. Vendar pa je po zadnjih uradnih podatkih iz maja 2019 veliko okrožij in občin že poročalo o gospodarskih težavah zaradi nastalih stroškov, povezanih s priseljevanjem, zato so predlagali zvišanje davkov, da bi odpravili težave s financiranjem.
Struktura prebivalstva na Švedskem se zelo hitro spreminja, vendar švedska politika očitno še ostaja na okopih odprte multikulti politike. Je ta politika za to skandinavsko državo sprejemljiva ali pa bo v prihodnje povzročila še večje težave?
Skozi zgodovinsko perspektivo je mogoče zelo preprosto ponazoriti številke o priseljevanu v primerjavi s številom prebivalcev. Švedska ima vladno statistično agencijo, tako imenovano Statistisko centralbyrån (SCB), ki zagotavlja uradne statististične podatke že od leta 1749. V letih 1880−1990 je Švedska doživela velik emigracijski val. Predniki moje žene so bili med tistimi, ki so se v tem času preselili iz Švedske v ZDA.
Po navedbah agencije SCB je bilo povprečno letno število priseljencev, ki jih je Švedska sprejela v časovnem obdobju 1875−1939, sedem tisoč oseb na leto. V obdobju 1945–1999 pa se je to povečalo na 39.000 oseb na leto. V zadnjem času se je to število povečalo z 82.000 (obdobje od 2000 do 2012) na 136.000 oseb na leto (leto 2013–2018). Leta 2013 pa je število priseljencev prvič preseglo število rojenih otrok na Švedskem. Od takrat se to razmerje ponavlja sleherno leto. Tako se struktura prebivalstva Švedske zelo hitro spreminja, kar je bilo v Evropi redko opaženo.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
