Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Slovenija je pod vodo, razmere so katastrofalne, škoda rekordna, padavin pa še ni konec. Hidrologi namreč pričakujejo še poplavljanje Krke, Save, Drave in Dravinje ter rekorden pretok Save na izstopu iz države. Po mestih se oglašajo sirene, potekajo evakuacije, poplave so terjale tudi smrtne žrtve, po spletu pa lahko gledamo grozljive slike in posnetke tistih, ki so jih poplave prizadele. Vprašanje pa je, ali bi se lahko takšni katastrofi izognili?
V času Janševe vlade je Ministrstvo za okolje pod vodstvom Andreja Vizjaka pripravilo novelo zakona o vodah, katerega temeljni namen je “zagotoviti večjo poplavno varnost, olajšati življenje vsem prebivalkam in prebivalcem, ki živijo na poplavno ogroženih območjih. Vsem tistim torej, katerih življenja in premoženje sta ob poplavah lahko ogrožena”. Če bi zakon dobil podporo, bi lahko zagotovili nujno potrebna dodatna sredstva za urejanje in vzdrževanje vodotokov. Ob poplavah bi si zato lahko marsikdo oddahnil in veliko gospodinjstev ne bi več trepetalo pred naraslo vodo.
A so se nevladniki z Niko Kovač na čelu nasprotovali urejanju vodotokov češ da gre za boj za pitno vodo, zbrali so tudi podpise za referendum in zakon je padel. Marjan Šarec je o referendumu o zakonu o vodah dejal, da: “če se ga [volivci] ne boste udeležili, boste s tem omogočili, da zakon začne veljati in bo krivda izključno vaša”. Čigava krivda je torej zdaj? Kdo je kriv za na tisoče poplavljenih domov, za smrtne žrtve, za rekordno škodo?
Povečala bi se sredstva za vzdrževanje vodotokov
Zakon bi namreč omogočal tudi večjo poplavno varnost, saj bi se povečala sredstva za vzdrževanje vodotokov. Na podlagi novele bi se lahko za vzdrževanje in sanacijo, poleg sredstev iz državnega proračuna, koristilo tudi 17 milijonov evrov iz namenskih sredstev Sklada za vode. S temi sredstvi bi lahko zagotovili poplavno varnost za velik del prebivalcev ter njihovega premoženja. A Robert Golob je obljubil pičlih 1,1 milijona evrov za prizadete občine, kar pomeni, da bo Golob namenil za celo občino okoli 5.700 evrov.
Nekdanjega ministra Vizjaka smo vprašali, ali bi bilo drugače, če referendum o vodah ne bi padel? “Gotovo bi bilo več denarja za vzdrževanje vodotokov, ker bi bil vir namenski Sklad za vode in hkrati smo tudi predvidevali tudi kar nekaj denarja v Načrtu za okrevanje in odpornost za poplavne ukrepe, se pravi nasipe ravno zato, da ne pride do poplavljanja rek. Žal je ta vlada oboje črtala.”
Robert Golob je zaradi poplav predčasno prišel z dopusta in stopil pred kamere, kjer je naznanil, da so “razmere katastrofalne, škoda bo rekordna,” in napovedal spremembe zakonodaje na področju spopadanja z naravnimi nesrečami. Vlada se bo sestala v soboto, kjer bodo poleg novele zakona obravnavali tudi možnosti pomoči na ravni Evropske unije. Oboje bi lahko že imeli, tako spremembo zakonodaje (zakon o vodah), kot pomoč EU, a se jo je vlada nedavno odrekla. Spomnimo, da je vlada na seji 10. julija letos sredstva za zmanjševanje poplavne ogroženosti in zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče, ki so bili v Načrtu za okrevanje in odpornost (evropska sredstva), zmanjšala iz 280 na 120 milijonov evrov. S tem se je odrekla 160 milijonov evrov evropskega denarja, s katerim bi lahko pospešila ureditev poplavne ogroženosti območij v Sloveniji in druge nesreče (tudi toče itd.).
Evropska sredstva v višini 280 milijonov evrov je v Načrtu za okrevanje in odpornost v Bruslju zagotovila prejšnja, Janševa, vlada. Zdaj je Golobova to spremenila. V obrazložitvi, kar so poslali tudi Evropski komisiji, so Golobovi zapisali, da “po dodatno zbranih informacijah vlada ocenjuje, da se tudi načrtovani projekti za krepitev protipoplavne zaščite, predvideni za financiranje iz povratnega dela sredstev mehanizma, ne izvajajo po načrtovani časovnici”. Dodali so, da gre za kompleksne projekte tako z vidika priprave kot izvedbe. Tega, da v letu dni za to niso naredili nič, (pričakovano) niso pojasnili.
Janševa vlada je načrt pripravila tudi na podlagi Zakona o vodah, ki so ga lani izničili tudi tako, da so za zakon, s katerim bi med drugim uredili veliko vodotokov. Danes, ko Slovenijo spet poplavljajo hudourniške vode, v Glasu ljudstva in njihovemu ozadju molčijo.