Piše: Anamarija Novak (Nova24tv)
“Očitna sistemska korupcija v korist klasičnega kriminala mednarodnih razsežnosti na Vrhovnem sodišču RS. Evropska komisija bo imela s tem več dela kot s Poljsko.” To je tvit premierja Janeza Janše na razkritje imen sodnikov, ki so imeli pomembno vlogo pri izpustitvi obsojencev v zadevi Balkanski bojevnik.
V državi še vedno odmeva odločitev vrhovnega sodišča, ki je izpustilo obsojence v zadevi Balkanski bojevnik, in sicer na podlagi nezakonito pridobljenih dokazov. Odvetnik Dragana Tošića Janez Koščak iz odvetniške pisarne Čeferin je za eno od komercialnih TV dejal: “Medtem ko so ljudem v Srbiji prisluškovali brez odredb, na čemer so temeljili še italijanski prisluhi, so v Urugvaju opravili hišne preiskave brez navzočnosti prič. Kar se slovenskih tiče, smo prepričani, da je policija uporabljala IMSI-catcher (IMSI lovilec ali lažna bazna postaja, op. p.) takrat, ko tega zakon še ni dopuščal.” Odločitev za izpustitev “balkanskih bojevnikov” je bila sicer sprejeta pod okriljem sodnika Branka Masleše, ki je pred leti v zadevi Patria krivično obsodil Janšo.
Politični aktivizem vrhovnega sodišča
Pri tem je zanimivo, da vrhovno sodišče zganja politični aktivizem na družbenih omrežjih predvsem kot odziv na komentar premierja Janeza Janše na zadevo, kar seveda ni primerno za to institucijo. In kaj so zapisali glede Janševega tvita o Masleševi odločitvi v zadevi Balkanski bojevnik: “Gre za neresnična in popolnoma nesprejemljiva namigovanja predsednika vlade, ki si ne zaslužijo nobenega dodatnega komentarja. Vrhovni sodnik Masleša ni sam nikogar izpustil iz zapora. Več o razlogih razveljavitve odločbe v zadevi balkanski bojevnik po izidu sodbe.” – “Predsednik Vlade RS nič ne namiguje. V citiranem članku so našteta nekatera dejstva. Njih komentirajte oziroma zanikajte, če ne držijo. Torej, Vrhovno sodišče RS, kaj ne drži v zapisanem prispevku?”, pa vrhovnemu sodišču ni ostal dolžan Janša in k tvitu pripel povezavo na članek spletnega portala Siol, ki je poročal o tem, da je imel okrajni sodnik z imenom Saša Kmet precej pomembno vlogo pri tem, da se je vrhovno sodišče odločilo, da na svobodo izpusti Dragana Tošića. Mimogrede, v bran izjavi vrhovnega sodišča se je javno postavil poslanec SD Matjaž Nemec: A res ni nikomur vsaj malo nelagodno ob teh nizkotnih lažeh in napadih na slovensko sodstvo s strani predsednika vlade Janše? Anyone? Matej Tonin? Jernej Vrtovec? Janez Cigler Kralj? Mark Boris Andrijanič? Zdravka Počivalška? ne bom niti nastavljal z?” Glede podpore vrhovnemu sodišču “neodvisnega novinarja” Blaža Zgage pa raje ne izgubljamo prostora.
Sodnik Kmet, na pomoč!
In kaj je zapisal urednik spletnega portala Siol Peter Jančič v svoji kolumni? Opozoril je, da je o zahtevah “balkanskih bojevnikov” za varstvo zakonitosti odločal senat vrhovnih sodnikov, ki ga je vodil Branko Masleša, v njem pa so bili še kot poročevalec Mitja Kozamernik in kot člani Kristina Ožbolt, Barbara Zobec in Marjana Lubinič. Za razveljavitev sodbe naj bi bili glasovali vsi omenjeni razen Zobčeve, ki je bila proti. Kot je pisal Jančič, pa je Kozamernik imel zadnja leta veliko dela na sodišču za vojne zločine v BiH in mu je, verjetno tudi zaradi tega, pri delu na koncu pomagal okrajni sodnik iz Trbovelj Saša Kmet. A takšne pomoči doslej niso bile običajne. Okrajni sodnik Saša Kmet je imel po Jančičevem pisanju pri izpustitvi Dragana Tošića pomembno vlogo. Tošić bi moral po sodbi iz leta 2018 odsedeti 15 let. Zahteve za varstvo zakonitosti so bile v tej zadevi na vrhovnem sodišču najprej dodeljene strokovnemu sodelavcu Davidu Špernjaku, vse skupaj pa se je premaknilo, šele ko je bil na vrhovno sodišče oktobra letos dodeljen okrajni sodnik iz Trbovelj Kmet, ki je v manj kot dveh mesecih pripravil odločitve za sejo senata. Očitno se je hitro angažiral, saj je v le dveh mesecih “preštudiral” okoli 40 tisoč strani. Pravijo, da se je zaradi prihajajočih volitev mudilo. A takšne menjave oziroma razporeditve okrajnega sodnika na vrhovnem sodišču ne pomnijo.
Sumljive naveze med sodniki
Jančič je v prispevku ob tem še spomnil na nenavadno navezo Špernjak-Kmet s sumljivo izvoljenim vrhovnim sodnikom Primožem Gorkičem. Gorkič namreč pred izvolitvijo za vrhovnega sodnika ni imel dneva sodnih izkušenj, je pa Tošića pred desetletjem pomagal rešiti iz zapora s strokovnim mnenjem za odvetniško pisarno Čeferin, da so bili dokazi proti balkanskim kokainskim bojevnikom pridobljeni nezakonito.
V tujini drugačna zgodba
Spomnimo, da so v Italiji, Srbiji in Urugvaju prijeti člani iste združbe prekupčevalcev s kokainom, tudi slovenski državljani, ostali za zapahi. Darku Šariću so v Srbiji odvzeli tudi premoženje, ki ga je pridobil s kriminalom, od vil, stanovanj, lokalov, podjetij, hotelov do avtomobilov. Premoženje nezakonitega izvora, šlo je za več kot dva milijona evrov, so Tošiću tudi pri nas zaplenili, a so mu ga že vrnili, ker je ustavno sodišče razveljavilo zakon o zaplembi premoženja nezakonitega izvora. Poleg tega pa so ga zdaj še izpustili. Pika na i pa bi bila, da bi Tošić iztožil še izgubljeni zaslužek za čas, ko so bili zaprti in jim je bila s tem onemogočena trgovina z drogo, kjer se izgubljeni zaslužek hitro meri v milijonih ali v še večjih številkah.
Nenavadne povezave sodnikov
Spomnimo, da sodnik Špernjak sodeluje tudi v aferi Trenta. Odvetnik Janeza Janše Franci Matoz je namreč protestiral, ker je predsednik sodišča Marjan Pogačnik Špernjaka nenadoma uvrstil v že določen senat sodnikov, ki bi moral odločati o Janševi pritožbi v zadevi Trenta. Poleg tega pa je Pogačnik primer Trenta dodelil specializiranemu oddelku, čeprav je bila v fazi preiskave to “redna” zadeva. Matoz je bil nad nenadno uvrstitvijo Špernjaka v senat za specializiran primer, za zadevo zahtevnejše oblike organiziranega kriminala ali terorizma torej, začuden tudi zato, ker novoizvoljeni sodnik Špernjak nima specializiranih znanj in izkušenj, da bi sodeloval v takšnih zadevah. Kot smo tudi mi v preteklosti že poročali, je Špernjak magistriral pod mentorstvom Primoža Gorkiča, zagovornika sodbe Patria. Kasneje je kritiziral ustavno sodišče, ki je vse sodbe razveljavilo. Kmet pa je bil v preteklosti Gorkičev sodelavec na Inštitutu za kriminologijo ljubljanske pravne fakultete. Za okrajnega sodnika v Trbovljah je bil izvoljen pred štirimi leti, pred tem ga pa najdemo med podpisniki protestov proti medijskim diskvalifikacijam Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Gorana Klemenčiča, ki so jo podpisali raziskovalci in sodelavci Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, in sicer zdaj že pokojni Ljubo Bavcon, Dragan Petrovec, Renata Salecl in Katja Šugman Stubbs.
Gorkič, sodnik bojevnik
Kot smo že omenili, je Gorkič že pred leti za odvetniško družbo Čeferin pisal mnenje, da so bili dokazi zoper “balkanskega bojevnika” Dragana Tošića v Sloveniji in drugih državah pridobljeni nezakonito, ker naj policija ne bi imela ustreznih sodnih odredb. Po tem strokovnem mnenju je sodišče na prvi stopnji obtožene oprostilo. A Gorkičevo mnenje takrat ni obveljalo, sedaj pa očitno je, saj je zdaj vrhovno sodišče vse skupaj spet razveljavilo. Gorkič je postal vrhovni sodnik le zato, ker so zanj glasovali tudi poslanci Levice Luke Meseca, saj ga prvič niso podprli.
Vpletena tudi sodnica Paškulinova
Ko je bil Dragan Tošić leta 2010 aretiran, je preiskovalna sodnica Marjutka Paškulin zahtevo za njegovo izročitev Italiji takrat zavrnila. Sodili so mu pri nas in ga na prvi stopnji, tudi zaradi Gorkičevega mnenja o nezakonito pridobljenih dokazih, oprostili. Spomnimo, da je Paškulinova nedavno zavrnila pripor vstajniškega aktivista Zlatana Čordića, ko so ga policisti priprli zaradi spodbujanja nasilnih protestov.
