Piše: Vida Kocjan
Ministrstvo za solidarno prihodnost, nekateri ga imenujejo tudi ministrstvo za mešanje megle ali »sončno upravljanje DSO«, saj od njega javnost nima veliko, prej škodo kot korist, vodi strokovno povsem neprimerna ekipa. Minister je Simon Maljevac, ustanovitelj Inštituta 8. marec in nekdanji generalni sekretar stranke Levica. Tudi pri izbiri najožjih sodelavcev je prevladovala politična pripadnost in ne stroka. Temu primerni so danes rezultati. Odgovornost za to pa v prvi vrsti nosi predsednik vlade Robert Golob, ki to dopušča.
Zanimanje za zaposlitev v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle je v letu 2024 strmoglavilo na rekordno nizko raven. Uspešnih je bilo le 9 odstotkov razpisnih mest za delovno mesto bolničar- negovalec (v letu 2020 jih je bilo 29 odstotkov). Glavne medicinske sestre opozarjajo na nevzdržne kadrovske razmere. Ministrstvo se za to ne zmeni. Razlog je na dlani (v nadaljevanju).
Ko zavladajo politični aktivisti
Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner je pristojen za področje stanovanjske politike in ekonomske demokracije, njegove delovne izkušnje na tem področju pa so takšne, da ga ne bi zaposlili niti v majhnem podjetju, kaj šele da bi mu zaupali opravljanje tako pomembnih nalog. Drugi državni sekretar, pristojen za področje dolgotrajne oskrbe, pa je filozof in okoljski aktivist Luka Omladič, ki predvsem veliko in lepo govori, učinkov pa ni, kar se kaže tudi v neučinkovitosti resorja.
Neverjetno potrpežljivi sindikati
Za Maljevca velja, da se, kolikor je le mogoče, na široko izogne predstavitvam dela in zakonskih predlogov v državnem zboru, njegovo navzočnost pa pogrešajo tudi na sejah Ekonomsko-socialnega sveta, čeprav vodilni sindikalisti na primer o tem javno molčijo. Vse skupaj samo potrjuje, da je bilo ministrstvo za solidarno prihodnost v času vlade Roberta Goloba umetno ustvarjeno v zahvalo, ker je Levica Golobovi vladi omogočila pohod na oblast. Za »zasluge« torej.
Pred tem je bilo ministrstvo sestavni del ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga v tem mandatu vodi Luka Mesec, nekdanji koordinator Levice. Golob je poskrbel, da se je ministrstvo razdelilo in je Levica dobila dodatnega ministra, Maljevca.
Raj za Levico
Po navedbah naših virov na ministrstvu zaposlujejo predvsem člane in pripadnike Levice, hkrati smo priča tudi izplačilom visokih dodatkov za domnevno povečani obseg dela izbrancem.
Po podatkih, ki smo jih v uredništvu Demokracije pridobili pred kratkim, so na ministrstvu v času od ustanovitve januarja 2023 do avgusta 2024 skupno zaposlili 86 ljudi; prevladujejo sekretarji, podsekretarji in svetovalci. Po dostopnih podatkih bo ministrstvo v prihodnjem letu razpolagalo z dobrima dvema milijardama proračunskih sredstev.
Novoustanovljeno ministrstvo v zahvalo za vladanje
Ministrstvo za solidarno prihodnost je bilo ustanovljeno v času vlade Roberta Goloba, ko je zahteval (in dobil) 19 ministrstev, pet več, kot jih je bilo v času prejšnje vlade. Spremeniti so morali zakon o vladi, da so lahko zadostili apetitom po ministrskih stolčkih vseh treh koalicijskih strank (Gibanja Svoboda, SD in Levice).
Takoj po volitvah maja 2022 je Robert Golob dejal, da želi nova vlada okrepiti štiri resorje – podnebno politiko, medgeneracijsko solidarnost, digitalizacijo in regionalni razvoj, zato se bo število ministrstev povečalo. Domnevno smo bili zaradi zunanjih okoliščin v izjemni situaciji (kakšni, Golob ni povedal), zato je želela nova koalicija okrepiti resorje. »Naš cilj je, da vlada te resorje okrepi, da bomo laže odgovarjali na potrebe časa,« je dejal.
Zakon o vladi je začel veljati 24. januarja 2023 in s tistim dnem so začela delovati tudi nova ministrstva. Eno od njih je bilo ministrstvo za solidarno prihodnost, vodenje pa so dodelili Simonu Maljevcu, ustanovitelju Inštituta 8. marec, katerega direktorica je Nika Kovač. Naloga ministrstva je izvajanje vladnih zavez na področju najpomembnejših izzivov dolgotrajne oskrbe, stanovanjske politike in vprašanj ekonomske demokracije, so sporočali pred slabima dvema letoma.
Levičarski aktivist in ustanovitelj Inštituta 8. marec
Danes skoraj 44-letni Maljevac je leta 2012 diplomiral na Fakulteti za družbene vede (FDV). V uradnem življenjepisu ima zapisano, da je v letih od 2007 do 2017 vodil Društvo za kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra. Društvo je v času njegovega vodenja preraslo v največjo nevladno organizacijo skupnosti LGBT v Sloveniji. Leta 2018 je postal generalni sekretar stranke Levica. Po volitvah je bil nato od maja 2022 do januarja 2023 državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, zdaj že nekdanji koordinator Levice. Maljevac se je tam domnevno pripravljal na prevzem ministrstva za solidarno prihodnost, ki je bilo ustanovljeno prav zanj. V uradnem življenjepisu je navedenih še več podrobnosti oz. njegove drobcene zaposlitve. Zanimivo pa je, da v njem ni navedenega ustanoviteljstva Inštituta 1. marec. Ustanovil ga je 24. junija 2016, kažejo podatki Ajpesa, po podatkih spletne baze Gvin.com je izstopil 4. aprila 2022, to je 20 dni pred državnozborskimi volitvami. Nato je predal tudi lastništvo, direktorica pa je Nika Kovač. Te povezave bi navedeni najraje prikrili, tudi mediji tega ne problematizirajo. Inštitut je danes registriran na naslovu enega od stanovanjskih blokov na Glinškovi ploščadi 9 v Ljubljani. Pred tem je bil registriran na naslovu enega od stanovanj v Tacnu.
Najožja sodelavca izbrana po politični pripadnosti
Tudi Maljevac se je podobno kot ostali iz vladne ekipe obdal s sodelavci oziroma z dvema državnima sekretarjema. Eden je državni sekretar Klemen Ploštajner, pristojen za področje stanovanjske politike in ekonomske demokracije, eden pa je državni sekretar Luka Omladič, pristojen za področje dolgotrajne oskrbe. Oba sta iz vrst Levice kot Maljevac. Ploštajner je 1. marca 2022 odprl status samostojnega podjetnika za poslovno svetovanje in ga 31. julija 2022 zaprl. Do 6. julija 2022 je bil predsednik zadruge Zadrugator, z. o. o., ustanovljene 22. aprila 2016, to je nekaj tednov pred tem, ko je Maljevac ustanovil Inštitut 8. marec. Zadruga, ki deluje kot socialno podjetje, ima sedež na Prulah v Ljubljani, njena dejavnost pa je zagotavljanje ugodnih in kakovostnih bivanjskih razmer. Izkušnje v tej zadrugi naj bi bile dovolj velike, da je Ploštajner lahko prevzel pomembno področje stanovanjske politike in ekonomske demokracije na ministrstvu. Iz Ploštajnerjevega uradnega življenjepisa, objavljenega na spletni strani ministrstva, je razvidno, da je rojen leta 1990 (star je torej 34 let) in je leta 2014 diplomiral na Fakulteti za družbene vede (FDV) kakopak. Nato je še zagovarjal magistrsko delo in lani še doktorsko disertacijo. Med pridobljenimi izkušnjami zadruge Zadrugator, ki je po podatkih Erarja pridobila dobrih 40 tisoč evrov javnih (davkoplačevalskih) sredstev, ni omenil, pa tudi status samostojnega podjetnika je izpustil.
Desna (ali pa leva, kakor vzamemo) roka ministra Simona Maljevca je filozof, 51-letni Luka Omladič. V uradnem življenjepisu ima navedeno, da je avtor številnih strokovnih in poljudnih besedil s področja okoljske etike in varstva okolja. Izpostavljena sta predvsem predgovora k slovenskim izdajam del Naomi Klein in Georgea Monbiota. Z okoljskim in družbenim aktivizmom se je ukvarjal tudi kot sodelavec več nevladnih organizacij in pobud. Navedeno pa je daleč od potrebnih izkušenj za področje dolgotrajne oskrbe, za kar je v tej vladi zadolžen.
Tudi širši javnosti neznani Luka Omladič ima registriran status samostojnega podjetnika, ki je še vedno aktiven. Gre za Inštitut za aplikativno etiko, izobraževanje in svetovanje, ustanovljen 10. junija 2020.
Rezultatov pa ni
Po uvodni predstavitvi, kdo je kdo in komu je Robert Golob prepustil tako pomemben resor, kot je skrb za starejše in stanovanja, preidimo k rezultatom njihovega dela. Najprej je tu problematika dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Začetki obravnave tega področja segajo v leta 1990 do 2000. Prvi koraki k sistemski ureditvi so bili sprejeti leta 2002, ko so bile objavljene študije. V letih 2004 do 2008 je vlada Janeza Janše začela s pripravo zakonodaje. Zakon je bil sprejet šele v času naslednje Janševe vlade, leta 2021, po takratnih navedbah je bila to že več kot stota različica. Veljati naj bi začel 1. januarja 2023, Janševa vlada pa je za izvedbo zagotovila tudi potrebna evropska sredstva. Vlada Roberta Goloba je leta 2022 zakon zamrznila. Ministrstvo za solidarno prihodnost pa naj bi zakon izboljšalo in hkrati pripravilo potrebne izvedbene akte. Ministrstvo je nato objavilo popravek zakona, v katerem so poudarili povečanje vključenosti nevladnih organizacij in določili dodatne vire financiranja. Namesto evropskih sredstev za prva leta so določili nove davke, ki jih bodo plačali tudi starejši. Pred tem tega ne bi bilo. Strokovna javnost je začela opozarjati na pomanjkanje jasne strategije financiranja in nizko dostopnost storitev. Ministrstvo pod vodstvom Simona Maljevca je pogrnilo na celi črti.
In kakšno je zdaj stanje? Izvajanje dolgotrajne oskrbe še vedno ni sistematično urejeno. Zdaj popravljajo celo svoj lani sprejeti zakon. Za leto 2025 pa napovedujejo vzpostavitev nacionalnega sklada za dolgotrajno oskrbo in okrepitev mreže izvajalcev. V domovih za starejše je sicer dovolj prostih mest, ni pa zagotovljenih zaposlenih, kolikor pa jih je, so mizerno plačani. Nasprotno pa je denar za zaposlene na ministrstvu.
Izplačilo visokih dodatkov
V zadnjem letu je ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi stranka Levica, izplačalo približno 35.721 evrov dodatkov za povečani obseg dela. Nekateri zaposleni so te dodatke prejemali tudi med poletnimi dopusti, pri čemer so bili v mesecih z dopustom dodatki celo višji kot v obdobjih brez odsotnosti. Vodja sektorja za dolgotrajno oskrbo Anita Jacović je denimo aprila brez dneva dopusta prejela 145 evrov dodatka za povečani obseg dela, medtem ko je v juliju in avgustu, ko je bila na dopustu teden oziroma dva, prejela skoraj še enkrat višje dodatke. Ministrstvo je pojasnilo, da so bili zaposleni do teh izplačil upravičeni zaradi nadomeščanja odsotnih kolegov, opravljanja dela na nezapolnjenih delovnih mestih in dodatnih nalog, povezanih s pripravo zakonodaje o dolgotrajni oskrbi. Kljub tem pojasnilom so se v javnosti pojavile kritike glede upravičenosti in etičnosti izplačevanja dodatkov med dopusti, zlasti v času, ko se soočamo s krizo na področju dolgotrajne oskrbe. Zasluga za to pa gre predvsem ministrstvu.
Stanovanja: Tarnanje namesto rešitev
V pristojnosti ministrstva za solidarno prihodnost je tudi graditev stanovanj, državni sekretar pa je Klemen Ploštajner. Ob ustanovitvi je ministrstvo prevzelo pristojnosti za stanovanjsko politiko. Cilj je bil povečati dostopnost stanovanj za mlade družine in socialno ogrožene skupine, vključno s spodbujanjem graditve javnih najemnih stanovanj. V letu 2024 se je izkazalo, da graditev stanovanj napreduje počasi zaradi pomanjkanja zemljišč, zapletenih birokratskih postopkov in domnevno omejenih finančnih sredstev, čeprav je denarja v državi dovolj. Kljub obljubam o graditvi 5000 javnih najemnih stanovanj do leta 2026 se realizacija še ni začela. Prvi projekti za javna najemna stanovanj so v pripravi, a izvedba ostaja odvisna od reševanja sistemskih ovir, dodajajo in pozabljajo, da so del vlade. Pod vprašaj se postavlja tudi število stanovanj. Zdaj govorijo o graditvi 5000 stanovanj do leta 2026 (v štirih letih), po volitvah so govorili o 2000 stanovanjih vsako leto, Robert Golob pa je celo navajal številko 3000. Govorjenja in obljub je bilo veliko, rešitev pa ni od nikoder.
Še nikoli tako kritično kot zdaj pod Golobovimi kadri
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so izredno kritični do pristojnega ministrstva in celotne vlade. Navajajo, da razmere niso bile še nikoli tako kritične kot letos. Zato zahtevajo takojšnje ukrepe, ki bodo hitro in korenito izboljšali tako delovne razmere kot plače zaposlenih, kot je na primer povišanje plačila za delo v popoldanskem, nočnem, nedeljskem in prazničnem času. Vsi dosedanji ukrepi so bili izrazito nezadostni in prepozni. Prav tako ocenjujejo, da premika na bolje ne bo prinesla niti aktualna plačna reforma, o kateri zelo rad govori predvsem Robert Golob.
Dolgotrajna oskrba na domu
V skupnosti so na svoji spletni strani celo objavili Odštevalnik – koliko dni do začetka dolgotrajne oskrbe na domu. V času priprave prispevka je število kazalo dobrih 192 dni. Se bo uresničilo? Težko. Za to storitev morajo biti izdane ustrezne odločbe, doslej jih je bilo izdanih le nekaj sto.
