Piše: G. B.
Vse kaže, da bo naslednji teden v torek, 15. aprila, samo nekaj dni pred veliko nočjo, tudi zadnji dan sojenja trojici Janez Janša, Klemen Gantar in Branko Kastelic zaradi domnevnega oškodovanja Imosa pri nakupu nekdanjega Janševega zemljišča v Trenti. Civilnoiniciativna skupina Slovensko pravosodje preko družbenih omrežij napoveduje protestni shod ob 12h pred celjskim sodiščem.
Gre pa za zgodbo, ki je skrajno absurdna in ima zelo dolgo brado. V uvodu smo dolžni opravičilu za manjši spodrsljaj v prejšnjem članku, ko smo pomotoma zapisali, da je Janez Janša leta 1992, tedaj še kot obrambni minister in avtor takrat sveže izdane knjige Premiki, kupil posestvo v Trenti. V resnici je zanj odštel 45 tisoč nemških mark (in ne evrov, v evrih bi to zneslo približno polovico manjša številka). Vendar pa še vedno drži, da je v obtožnici in tudi mnogih medijih zapisana eklatantna laž, da je Janša posestvo kupil za manj kot pet tisoč evrov, trinajst let kasneje pa naj bi zanj iztržil zelo pomnoženo vsoto.
Dejstvo pa je – kar smo pisali že večkrat – , da je Janša leta 2005, kmalu po tistem, ko je postal predsednik vlade, želel zamenjati manjše stanovanje za večje v središču Ljubljane, pri tem pa je v zamenjavo ponudil tudi posestvo v Trenti. Posel je bil uspešno izpeljan, začeli pa so ga problematizirati pred volitvami leta 2011, tedaj preko novinarke in sedanje poslanke Mojce Šetinc Pašek, da bi omogočili zmago Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića. Ko je Janša nato vendarle še enkrat postal predsednik vlade, so ga po enem letu zrušili s konstruktivno nezaupnico kot posledico poročila KPK, ki se je spet nanašalo na Trento. Poročilo je bilo kasneje sodno sicer odpravljeno, a škode se ni dalo več popraviti. Tedanji predsednik KPK Goran Klemenčič je zadevo predal tožilstvu, sam pa je postal pravosodni minister v vladi Mira Cerarja. Sodna preiskava zadeve Trenta se je sicer začela, vendar pa je kasneje zastala. In so jo znova začeli oživljati po letu 2020.
Obtožnica Specializiranega državnega tožilstva vse tri obtožence dejansko obtožuje na podlagi sumljivo nizkih cenitev omenjenega posestva v Trenti. V zadnjem letu dni pa so mnoge priče na sodišču zavrnile tovrstno manipulacijo s cenitvami, češ da so tako rekoč prodali za zlato ničvredno parcelo, na kateri se ne da ničesar graditi. Predvsem je to trditev negiral znani kvalificirani cenilec Izidor Salobir, pa tudi urbanistka Lidija Dragišić. To pomeni, da je imela posest možnost razvijanja in da je bila kupljena po realni tržni vrednosti, ne pa zaradi nekakšnega političnega dogovarjanja. Skratka, sodni proces, ki preceja komarje za obdobje dvajset let nazaj in ki ga v normalni državi ne bi smelo biti. Tako pa se dogaja komedija absurdov, saj sodnica bere stvari, ki bi jih sicer brali tožilci.
Po naših neuradnih podatkih so hoteli sojenje zaključiti že decembra lani, vendar naj bi dva protestna shoda pred sodiščem to preprečila. Očitno pa je, da so nameravali vse skupaj zaključiti po receptu iz afere Patria: enostavno prepisati obtožnico v (prvostopenjsko) sodbo, kar bi seveda pomagalo inštalirati še kakšen “novi obraz” na vrh vlade.
‼️Mi bomo tisti, ki bomo stopili proti stroju, ki gre nad vse nas‼️
‼️PRIDI, PONOVNO STOPIMO SKUPAJ PROTI KRIVOSODJU‼️ pic.twitter.com/VzyMsQ4fRg— Slovensko Krivosodje (@SLOkrivosodje) April 9, 2025
